»Nihče ni za nič odgovoren«

To so besede pravosodnega ministra, mag. Gorana Klemenčiča, ko je v Odmevih, 6. decembra 2016, dejal, da če bo ostalo tako, kot je sedaj v civilnih in kazenskih postopkih pri obravnavah bančne kriminalitete, da ni »nihče za nič odgovoren«, tedaj bo on prvi kot pravosodni minister rekel: »Ne verjamem v pravno državo.«

Ali se je kaj spremenilo? Ne veliko, ne v pravosodju, ne tožilstvu in policiji, saj je v »Tarči« nacionalne TV, ko se je obravnavala bančna luknja, predsednik okrožnega sodišča Marjan Pogačnik javno pozval izvršilno in zakonodajno oblast, da naj vendar poskrbita za zakonodajo, da bodo sodišča lahko učinkovita.

Pomembno pa je sporočilo vseh prisotnih v oddaji, sodnika, tožilca in policije, na čelu s pravosodnim ministrom, to je:« »Bančna luknja je najprej politični problem, šele za tem pravni«

Ali bo četrti veji oblasti, medijem oz. novinarjem, uspelo s tem soočiti politike in jih pozvati, da sprejmejo odgovornost?

To pričakujemo volivci od medijev in politikov, da bomo na volitvah glasovali za pravno državo.

Ali bo ostalo: »Nihče ni odgovoren.«

»Vse nas skupaj mora biti strah!«, so besede pravosodnega ministra.

Mnoge državljane je strah.

Kdo je za to odgovoren?

  • Share/Bookmark

En odgovor to “»Nihče ni za nič odgovoren«”

  1. stricmarc komentira:

    Ob sesutju nepremičninskega balona je nastopila svetovna kriza, ko so v ZDA vložili v sanacijo bank kar 900 miljard &. Nemške in francoske banke smo reševali solidarno, ko smo za nove kredite, s katerimi so se poplačale francosko nemške banke vse države EU prevzele bančne garancije. Navsezadnje so banke sanirali tudi na Cipro ( razlastili so ne le delnice, pač pa tudi hranilne vloge nad 100.000 evro. Tudi Irska je vložila precejšne denarje za sanacijo bank ( bančnih lukenj). V zgodbi s Hipo banko je Avstrija izgubila 15 miljiard. Toliko o političnih bankomatih!
    Da je bila kriza še globja in še več kreditov kontaminirani ( komitenti ne morejo plačati treh obrokov) je sokriv tudi Lahovnikov zakon o ne reprogramiranju in obnavljanju tajkunskih kreditov, ki jih je omogočila ” katera že vlada?”
    Pri vsem napihovanju o kriminalu bančne luknje pa smo na okrogli mizi slišali(Kozinc), da gre za nekaj sto miljonov kreditov, ki so bili podeljeni brez ustreznih in kvalitetnih zavarovanj.Seveda je prav, da se to razčisti. Vendar to ni večji del bančne luknje. Tudi pri sodnem procesu o največjem deležniku bančne luknje ( zvon 1 in 2) ne gre za nekaj sto milijonov, pač pa za tri, ker obstoja sum, da so se pri nakupu in prodaji delnic MK vsi trije akterji dogovarjali. Dogovor je kazniv. Če pa nekdo poceni kupi delnice in jih nato dražje proda, pa je dobra poslovna poteza.
    Zato je treba vedeti, da vsaka barabija in “znajdenost” še ni kaznivo dejanje.
    O kreditih na lepe oči pa le tole: To pozna ves svet. In temu se reče kredit na dobro ime!