Arhiv za November, 2017

Boga zamenjal drug Bog – denar

Četrtek, November 30th, 2017

Lokalni spodrsljaj slovenske RKC?
Dejstvo je, da je cerkvena T-2 z vednostjo škofov več let(!) razpečavala pornografijo, kar je veliki greh in pohlep ter škodovanje družini. Eno je slovenska Cerkev učila, drugo pa storila. Dvojna morala.
Cerkev je največ vlagala v T 2, a gledala vstran, ko je ta razpečavala pornografijo, samo da bi medijska naložba T2 imela dobiček. Tudi to ni pomagalo, da bi se poslovanje cerkvene T2 pozitivno končalo. Pustilo je le sled v Bančni luknji.
Katoliško občestvo, društvo katoliških pedagogov, kleriki in teološka fakulteta so bili in so še tiho. Kdo je za to sploh resno odgovarjal in dobil pokoro? Nihče, vsi vpleteni odgovorni, duhovniki škofje naj bi bili zopet moralni razsodniki, vzgled vsej družbi? Kakšen vzor in sporočilo je to za slovensko družbo?
Berem. Stečaja cerkvenih finančnih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva sta bila po obsegu dolgov z naskokom največja v zgodovini samostojne Slovenije. Do zdaj nihče ni odgovarjal.
Kardinal Franc Rode je propad podjetij iz kroga Nadškofije Maribor poimenoval “lokalni spodrsljaj”.
Tudi drugi cerkveni veljaki so se otepali odgovornosti za spodletel skok v podjetništvo in krivdo pripisovali krizi. Čeprav so tudi sami sprejemali odločitve, ki so pripeljale do stečaja, je bil do zdaj obsojen zgolj dolgoletni ekonom nadškofije Mirko Krašovec, a še ta v drugi zadevi. O razsežnostih propada cerkvenih finančnih holdingov pričajo naslednji podatki:
• Deset domačih bank (NLB, NKBM, Abanka Vipa …) je samo holdingoma Zvon Ena in Zvon Dva posodilo okoli 376 milijonov evrov. Vseh dolgov je bilo medtem za več kot pol milijarde evrov. Tudi zato je bila potrebna dokapitalizacija bank z davkoplačevalskimi milijardami.
• Premoženja v stečajnih masah je bilo za manj kot polovico tega. Po prvih podatkih je bilo ocenjeno na skupno okoli 210 milijonov evrov. V kolikšni meri bodo poplačani upniki, bo dokončno znano po koncu stečajev. Banke so verjetno edine, ki bodo deležne večjega poplačila, saj so si pravočasno izborile hipoteke na finančnih naložbah.
• Za službe je trepetalo na tisoče zaposlenih v Heliosu, Steklarni Rogaška, Cetisu, Tovarni olja Gea, Letriki, Mladinski knjigi Založbi. Ker so se pomembni lastniški deleži teh družb znašli v stečajnih masah, so bili drugi lastniki prisiljeni začeti prodajne postopke.
• Holdinga Zvon Ena in Zvon Dva sta imela več deset tisoč malih delničarjev, večino še iz časov certifikatske privatizacije, ki so zaradi stečaja ostali brez vsega.
• http://siol.net/novice/gospodarstvo/pokop-financnega-skandala-desetletja-se-podaljsuje-se-za-leto-dni-432633
Davkoplačevalci pa plačujemo za nastalo bančno luknjo, saniramo banke največjih dolžnikov v RS, Zvonov 1 in 2, kjer sta bila v Nadzornih svetih tudi duhovnika, kanonik Mirko Kraševec in prelat dr. Janez Grilj. Nobeden od njiju za to nič ne odgovarja, prelat dr. Janez Grilj v Družini veselo “vice” piše in ovčice na izlete vodi.
Ali je kakšen drug organ RKC sprožil po cerkvenem kanonskem pravu sprožil postopke za ugotovitev odgovornosti za nastalo škodo in suma kršitve nauka RKC zoper osebe, ki so odgovorne, da je bil cerkveni denar, denar vernikov, cerkvenih inštitucij, i.d. nevestno naložen v podjetja, celo v podjetje, ki je prodajalo in razpečavalo pornografijo?

http://siol.net/novice/gospodarstvo/pokop-financnega-skandala-desetletja-se-podaljsuje-se-za-leto-dni-432633

Desnica in slovenska RKC sta tudi popolnoma zatajili pri oblikovanju zakonov za zaščito mladoletnih pred škodljivo pornografijo. To je zakona za omejitev dostopa mladoletnim do pornografskih programov na domačem TV ekranu. Ti programi so sedaj kodirani in plačljivi, dostopni praviloma le odraslim.

P. Branko Cestnik je prvi opozoril, da je Cerkev postala največja distributerka pornografije.
»Prvi sem javno napisal, da je postala Cerkev največji distributer pornografije v Sloveniji. V Družini, mislim, da leta 2007. Podjetje T2 je takrat ponujalo največ pornografskih kanalov.
Zame je bilo to povsem jasno znamenje, da je Boga zamenjal drug Bog – denar.
Zato pravim, da so kršili prvo božjo zapoved. (!!!) Kasneje so se izgovarjali na holding, pa na zapletene lastniške povezave… Sami izgovori! Cerkev v čem takem, kot je pornografija, pač ne sme sodelovati.
Tako p. Branko Cestnik, klarentinski pater, župnik na Frankolovem, koordinator zadnjega pastoralnega načrta v Cerkvi. Vir: Dnevnik, 4. marca 2017

https://www.dnevnik.si/1042764534/slovenija/branko-cestnik-ce-opustimo-gostoljubje-opustimo-temelje-svetega-pisma-

Po polomu v ekonomiji napadli družino Cerkev in družina ter pohlep in pornografija
Veliko o tem pove že citat in zaključek iz članka »Ali kristjan lahko voli levico«, avtorja p. Branka Cestnika, ki je bil odobren in objavljen od urednika msgr. Francija Petriča v DRUŽNINI 8. julija 2007:«Slovenski kristjani smo po tradiciji antikomunisti. Imamo razloge za to. Upravičene. Prvi je Kočevski rog. Toda medtem ko se strastno ukvarjamo z »rdečo« nevarnostjo onkraj barikad, mojster pretvarjanja neopazno, čisto nedolžno za našimi hrbti opravi najbolj škodljive manevre. Tako se nam je zgodilo, da smo danes po logiki »normalnega« kapitalizma in v »skromnem« prizadevanju ustvariti nekaj več denarčkov za dobre namene preko »cerkvenega« podjetja T-2 eden največjih raznašalcev pornografije na Slovenskem. Bíli smo silne bitke proti brezbožni levici, v zaledju pa klecnili na kolena desničarskim bogovom kapitala. Ne dražgoški mitingi, pornografija in zaslužek za vsako ceno je tisto, kar danes pogublja duše!«
http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/E194A53A0BBEB9A7C125730F002D1C69?OpenDocument Od tedaj o tem vse tiho je!?
Pornografija je dekadenca za družino in družbo! Gledal sem ameriški dokumentarec »Dekadenca«, ki govori o moralnem propadanju razvitega sveta. Govori nam o pretiranem potrošništvu, predvsem o problemu osredotočanja ljudi brezmejnemu ugodju, ko človek, družina, družba, zanamci in narava izgubljajo pomen, važen naj bi bil samo moj »užitek«. Jasno je bil prikazan problem pornografije, kot enem vzroku za propadanje družbe, predvsem družine. Izpostavljeno je bilo vprašanje, kako naj dečki, ki jim je pornografija dostopna in jo gledajo, lahko potem razvijejo ljubezen, spoštljiv odnos do partnerke žene, celo matere. Kako naj se potem ohrani družina?
Nadškof dr. Anton Stres je pred leti celo dejal: »Če ne bi (vlagali) bilo T – 2, bi cerkveni »Zvonovi« še lepo zvonili!« Torej je dr. Stres jasno vedel za vlaganja v T- 2, ki je razpečavala pornografijo, a kljub temu pa lahko zopet opravlja pastoralno delo. Škof dr. Peter Štumpf pa je bil pred leti zaskrbljen, da je na slovenskem 150.000 zasvojencev s pornografijo?! Koga v RKC je torej res skrbelo za družino ali vloženi kapital in dobiček? Ali morale in odgovornosti v katoliškem cerkvenem občestvu več ni?
Kako je mogoče, da je slovenska RKC zaradi pohlepa leta dolgo prodajala celo greh, a odgovornosti za to pa ni nobene? Zopet berem prispevek »Pohlep- drugi smrtni greh je pokopal cerkvene holdinge« na http://www.seniorji.info/POKOJNINE_IN_FINANCE_Pohlep_-_drugi_smrtni_greh,_je_pokopal_cerkvene_holdinge
Ko preberem članek Po polomu v ekonomiji napadli družino, se sprašujem, kdo je v Sloveniji pravzaprav doživel enormni polom v ekonomiji in tudi napadel družino? Kakšna je Etičnost in odgovornost gospodarjenja slovenske RKC? https://www.dnevnik.si/1042709551
»Pohlep- drugi smrtni greh je pokopal cerkvene holdinge«
Moralni teolog dr. Ivan Štuhec pa pravi: »Verniki so že marsikaj požrli, bodo pa še to!«
In verniki so to požrli. To je »požrl« tudi moralni teolog dr. Ivan Štuhec, ki sicer javno navija, zmagati mora (katoliška) desnica. Zakaj ji slovensko volilno telo ne zaupa voditi državo in ekonomijo? Bo kdaj le kdo zares odgovarjal tudi v slovenski RKC? Ali bodo »levičarji poleg zgrešene revolucije odgovorni še za pohlep v Cerkvi? Se slovensko katoliško občestvo in desna politika o tem kdaj vpraša?

Franc Mihič

  • Share/Bookmark

Kje so etika, čast in odgovornost?

Četrtek, November 30th, 2017

»Slovenci smo v zadnjih sedemdesetih letih očitno izgubili že večino občutka za čast in spodobnost. Zato “naša hiša” ostaja razdeljena, narod pa obsojen na večno slepoto, ki rojeva zgolj sovraštvo, jezo in gnus«, nedavno berem. Primera iz javnih zadev, ki kažeta na izgubo občutka za etiko, čast, spodobnost in odgovornost. Župan glavnega mesta in nekdanji menedžer Zoran Janković je letos podelil naziv častnega občana tudi menedžerju Jožetu Mermalu, predsedniku uprave BTC. Predsednik države gospod Milan Kučan pa je v televizijskem pogovoru v torek 15. januarja 2002 med drugim izjavil, da je nameravani menedžerski odkup v podjetju BTC-Ljubljana neetičen, saj pomeni »siromašenje« podjetja. Po mojem je to bila izjava desetletja o slovenskem »problemu stoletja«, ki ga predstavljajo »revolucionarni preskoki« iz socializma v turbo-kapitalizem. Tedaj sem upal, da bo pri razvoju demokracije, družbe enakopravnih državljanov, pravne oziroma socialne države, imela prednost etika in ne pohlep po kapitalu. Upal sem, da bo tej predsednikovi izjavi sledil »etični odmev« oblasti, politike in civilne družbe?! Dejstva govore, da sem se zmotil, enako kot predsednik Milan Kučan. Nekdanja direktorica SDK Romana Logar je o tej problematiki tedaj javno zapisala: »V BTC se je dogodil nenavadno veliki notranji prevzem, v katerem je prvi mož (uprave) za nekaj milijard tolarjev povečal svoj lastniški delež, ne da bi zanj sam kaj plačal.« Bivši rektor dr. Jože Mencinger je očitno imel prav, ko je izjavil: »Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.«
Ali res neetično ravnanje lahko postane častno dejanje?
Na strani Fakultete za poslovne vede, ki spada v okvir Katoliškega inštituta, je nagovor zasl. prof. ddr. Antona Stresa rektorja Katoliškega inštituta, ki je bil ljubljanski metropolit. Vabi na študij poslovnih ved. Te so po moje le tedaj koristne, če uče etiko in odgovornost, podprto z referencami v praksi. Dr. Stres je še kot nadškof metropolit dejal: »Če ne bi bilo T – 2, bi cerkveni »Zvonovi« še lepo zvonili!« Torej je dr. Stres jasno vedel za vlaganja v T- 2, ki je ves čas cerkvenega lastništva razpečavala pornografijo. To je po cerkvenem nauku velik greh. Je škodljiva za mladoletne in družino. Najprej so torej prodajali »greh« nato pa še odpustke in povzročili še veliko bančno luknjo, za kar doslej nihče ne odgovarja, kljub jasnemu cerkvenemu nauku. Bivši predsednik škofovske konference škof Andrej Glavan je celo izjavil in opravičeval: »To dogajanje je sad nerazumljivega delovanja zlih.« Kriv je torej zlodej, hudič, škofje pa nič? Ali je to referenca za poučevanje etike in odgovornosti na katoliški poslovni fakulteti? Zgledi vlečejo! Ali primera, seveda ne edina, ne kažeta pomanjkanje etike, sramu in odgovornosti? Dobim le en odgovor, cerkvena stran molči! BTC, d. d., Odnosi z javnostmi mi piše: »Slovenska javnost je bila že pred desetletji obveščena o tem, da je BTC-jev primer delavsko managerskega odkupa sodno pojasnjen in zaključen s sodbo Vrhovnega sodišča in da ni bilo ugotovljenega nikakršnega oškodovanja. Gospod Franc Mihič, ki očitno ne more konsistentno slediti dogodkom, pa je na dan potegnil milijarde tolarjev, za katere naj bi se ob delavsko managerskem odkupu povečal lastniški delež prvega moža uprave, ne da bi zanj sam kaj plačal. Gospod Mihič, ki se spozna na milijarde, naj najde lastniški delež ali zgolj eno samo delnico, ki je predsednik uprave BTC ali kdo drug od delničarjev ni plačal, in z veseljem bomo poskrbeli, da se vse to neupravičeno pridobljeno premoženje podari eni od dobrodelnih ustanov v Sloveniji. Čas gre naprej in BTC je ne le na sodišču, ampak z dejanji pokazal svoj pravi obraz dobrega gospodarja in odnos do širše družbe, razvoja in zaposlenih, ki vsako leto dobivajo 13. plačo in enega najvišjih regresov v Sloveniji. Tudi bivši predsednik države gospod Milan Kučan pride v BTC, ker ve, da smo v razvoj od prevzema družbe do sedaj investirali 250 mio evrov v razvoj, da ne siromašimo podjetja, da smo v letu 2016 povečali zaposlenost za 20 odstotkov ter da dobivamo nagrade in priznanja na nacionalni in evropski ravni za družbeno odgovorne projekte, trajnostni razvoj ter da gradimo mednarodno uveljavljeno korporacijo. Mar to ni etično? Ocenjujemo lahko le, da je edini namen pisanja in podtikanja lažnih podatkov gospoda Mihiča ustvarjati negativno konotacijo stabilnega, uglednega in rastočega podjetja ter njenega prvega moža – uspešnega gospodarstvenika, ki vsa svoja dejanja lahko dokumentira s podatki in realnimi projekti in ki transparentno dokazuje, da cilj BTC-ja ni zgolj povečevanje dobička, ampak aktivna vloga v več kot 200 družbeno odgovornih projektih vsako leto.«
Cerkvena stran torej molči. Družba BTC, d.d. oz. njena služba za odnose z javnostjo pa je le reagirala in napisala odgovor, kjer me očitno podcenjuje in mi pripisuje slabe namene. V mojem pismu namreč le citiram izjave bivšega predsednika države Milana Kučana, bivše direktorice SDK Romane Logar in bivšega rektorja dr. Jožeta Mencingerja. Pri tem se samo čudim, kako je družba BTC, d.d. oz. vodstvo pred 15 leti izvedlo menedžerski prevzem na način, za katerega je sam Milan Kučan dejal, da je nameravani menedžerski odkup v podjetju BTC Ljubljana neetičen, saj pomeni »siromašenje« podjetja. Letos pa župan Zoran Janković podeli menedžerju in solastniku BTC-ja, naziv častni občan. Zato se sprašujem, ali neetično ravnanje lahko postane častno dejanje? Očitno da, če temu pritrdi s sodbo Vrhovno sodišče. BTC navaja, da ni ugotovilo nobenega odškodovanja. Sodba sicer velja in podjetje sedaj posluje uspešno, kot berem in kar nisem nikjer oporekal. A ostaja vprašanje, kaj je pri tem menedžerskemu »nakupu« le tisto, kar je g. Kučan, kot pravnik in politik, ocenil kot neetično in da pomeni »siromaši podjetje«? To lahko pojasni samo g. Kučan. Kljub sodbi Vrhovnega sodišča, ko je splošno znano, da ima naše sodstvo težave z gospodarskim finančnim pravom. Ne morem razumeti, da je lahko izrečena taka sodba, ko pa ena najbolj kompetentnih oseb v državi za te zadeve, to je direktorica SDK, tedaj izjavi:»V BTC se je dogodil nenavadno veliki notranji prevzem, v katerem je prvi mož (uprave) za nekaj milijard tolarjev povečal svoj lastniški delež, ne da bi zanj sam kaj plačal.« SDK ima še sedaj visoko zaupanje državljanov in njihovo nostalgijo, pravosodje pa žal še ne, pa tudi mnogi politiki ne. Mnogi menedžerski nakupi podjetij so izvedeni z menedžerskimi krediti z zastavo delnic kupljenega podjetja, ko so menedžerji kar s sredstvi oz. iz dobička tega podjetja »plačevali« svoj kredit. Takšno »odplačevanje« kreditov je oškodovanje podjetja, kar je v EU strogo prepovedano. Prepričan sem, da je direktorica SDK zato dala pravo izjavo oz. oceno. Podjetje je namenjeno, da skrbi za svoj razvoj, ne pa da plačuje kredite svojim menedžerjem, da ti postanejo najprej lastniki na račun sredstev podjetja in drugih deležnikov podjetja. Ali je res etično, da menedžerji šele potem, ko »postanejo« tudi lastniki podjetja, pričnejo resno skrbeti za razvoj podjetja. Zakaj so potem plačani? Kot bi trenerji v nogometnih klubih, najprej zahtevali lastništvo kluba, šele potem bi resno trenirali moštvo. To ni etično, ne častno, ne družbeno odgovorno. Kako je lahko zakonito? BTC d.d. pa me poziva, če najdem eno neplačano menedžersko delnico, bodo poskrbeli, da se »vse to neupravičeno pridobljeno premoženje podari« eni od dobrodelnih ustanov v Sloveniji. Cerkev pa molči.
Franc Mihič, Ribnica

Objavljeno: REPORTER; št. 36, 4. september 2017

  • Share/Bookmark

Ali je neudeležba na volitvah odraz zadovoljstva volivcev?

Ponedeljek, November 27th, 2017

Tako si neudeležbo na volitvah razlagajo politiki in nekateri strokovnjaki. To je tudi razlog, da ni potrebe po spremembi volilnega sistema, ki omogoča premoč strankokracije nad voljo volivcev.
Tisti volivci, aktivni državljani, ki pričakujejo spremembe v vrstah politikov, ker niso zadovoljni z rezultati dela stranke, predvsem pa poslanca v DZ RS, a menijo, da jim volilni sistem to ne omogoča, morajo to sporočiti aktualni politiki tako, da se aktivirajo. Gredo na volišča, kjer je njihova udeležba evidentirana, a oddajo neveljavno, prečrtano glasovnico.
Le visoka udeležba na volitvah in veliko neveljavnih glasovnic je edino sporočilo politikom, da volivci pričakujejo spremembe volilnega sistema, da tudi njihov glas bolj odloča, kateri poslanec bo izvoljen z volivčevem preferenčnim glasom. Le tedaj bo spoštoval glas volivca, ter bo »služil« volivcem, jim bo na razpolago za reševanje njihovih problemov.
»Mi smo nezadovoljni s stanjem v družbi, a nič ne moremo. Zato ne gremo na volitve, da tako s tem sporočimo politikom svoje nezadovoljstvo z njihovim delom.« To je velika zmota!
Mnogi politiki si neudeležbo volivcev na volitvah razlagajo kot pozitivno sporočilo in oceno njihove politike.
Le udeležba na volitvah in oddaja neveljavne glasovnice, je evidentirano sporočilo našega nezadovoljstvom z rezultati dela politike in zahteva za spremembe.
Volilna abstinenca ne povzroča spremembe, saj doma menda ostajajo zadovoljni državljani, ki ne potrebujejo nobene spremembe. Nezadovoljstvo je potrebno izraziti aktivno, tudi na volišču.
Mag. Andrej Cetinski je že zapisal: »Najverjetneje je torej, da prepotrebne spremembe volilnega sistema, s katerimi bi omejili politično moč strankarskih veljakov in s tem posredno ustvarili pogoje za učinkovito upravljanje države, vsaj za zdaj ne bo. Pogoji za spremembe bodo očitno dozoreli šele po tem, ko se bo kriza tako zaostrila, da se bo narod sedanji politiki množično uprl.«
Ali je to res edina možnost ?

  • Share/Bookmark