Dr. Milan Brglez je zamolčal zgodovino!

Dr. Milan Brglez je zamolčal zgodovino!
DEMOKRACIJA, št. 19, 12. maj 2016
ONA, 21. junij 2016

Na proslavi ob dnevu upora proti okupatorju je najvišji predstavnik oblasti v RS predsednik DZ RS dr. Milan Brglez zamolčal zgodovinska dejstva. V govoru ni niti enkrat ni uporabil besede revolucija in državljanska vojna! Zamolčal je revolucijo, ki je sprožila državljansko vojno. Revolucija je potekala med okupacijo in po končani vojni ter povzročila ogromne žrtve naroda. V objavah Inštituta za novejšo zgodovino o prvem popisu žrtev v vojnem in povojnem nasilju v Sloveniji piše, da je med vojno vihro in revolucijo umrlo 97.500 Slovencev, v uporu zoper okupatorje pa 7.800 okupatorjev! Številke žrtev govore zgodovinsko resnico o ogromnih žrtvah državljanske vojne.
Prvi predsednik demokratično izvoljenega parlamenta, dr. France Bučar, je tedaj dejal: »S konstituiranjem te skupščine lahko menimo, da se je končala državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj pol stoletja.«
To je večkrat ponovil slovenski javnosti vse do smrti. V državljanski vojni so namreč le začetniki in zagovorniki revolucije in s tem državljanske vojne in na drugi strani napadeni nasprotniki revolucije. V državljanski vojni nastopajo samo revolucionarji in proti revolucionarji. Zločini pa so lahko bili storjeni na eni in drugi strani! V vsaki državljanski vojni ni izdajalcev naroda!
Predsednik dr. Brglez je dejal, da so partizani z zmago nad okupatorjem skupaj z zavezniki Evropi priborili svobodo in demokracijo, kar ni res, saj je v Sloveniji oz. Jugoslaviji po zmagi komunistično vodene NOB nastopila najtrša stalinistična diktatura in represija, podobno kot še v številnih vzhodnih državah, ki so potem trpele pod Stalinovo diktaturo in torturo.
Dr. Milan Brglez javnosti tudi pove, da naj bi bila zmaga nad okupatorjem in seveda potem tudi uveden enopartijski nedemokratičen režim SFRJ temelj osamosvojitve in demokratičnosti Slovenije. Niti enkrat pa ne pove, da so se Slovenci šele na prvih demokratičnih volitvah odpovedali enopartijskemu totalitarnemu režimu in sprejeli demokracijo.
Franc Mihič

  • Share/Bookmark

2 odgovorov to “Dr. Milan Brglez je zamolčal zgodovino!”

  1. nevenka komentira:

    Dr. Brglez je imel govor, ki se je nanašal na praznik, ni imel zgodovinskega govora, ki bi analiziral vse okoliščine. Praznovali smo BOJ PROTI OKUPATRJU, in z ozirom na to, da ni bilo veliko desničarjev na proslavi, lahko sklepamo, da ta boj za njih ni praznik, ker je njihova zgodovina drugačna. Morda bomo nekoč imeli tudi praznik SOCIALNE REVOLUCUJE, če bo šlo tako naprej, utegne biti spet potrebna. Če poslušamo nekatere nepomembne, a množične, desničarje po raznih portalih, stokajo ravno tako o izgubljenih pravicah, ki so izvirale iz socializma, utegnejo se srčno pridužiti vsem, ki se bodo borili proti izkoriščanju delavskega razreda. Tudi o tem ni bilo govora, ker je to pogled v bodočnost našega kapitalizma. Ljudje imajo popolnoma drugačna pričakovanja kot jih lahko naša politika nudi. Pač ni bila tema praznika. In še osebna pripomba: v socializmu sem živela veliko bolj svobodno kot danes. Če ste pripravljeni malce globje razmisliti, v globalnem kontekstu, je tudi demokracija diktatura.

  2. hubert komentira:

    Če se zamislite nad socializmi, od nekdanje SZ do severne Koreje, pa menda ni tam več svobode kot v EU, Skandinaviji?
    »Komunizem je bil odklon od idealov francoske revolucije, ki jo je Marx izredno cenil. Marksistična ideologija je bila že od začetka polna nasprotij, saj je po eni strani težila k enakosti in pravičnosti, celo k demokraciji, po drugi strani pa je od vsega začetka vključevala tudi očitno nedemokratične, celo genocidne elemente (članki Marxa in Engelsa iz leta 1848/1849 in nato iz leta 1863 ter njuna korespondenca govorijo o iztrebljanju Čehov, Slovencev in drugih tako imenovanih nezgodovinskih ljudstev).
    Demokratični trend se je vzpostavil z razvojem marksističnih socialdemokratskih strank v srednji in zahodni Evropi, medtem ko so protidemokratični in diktatorski elementi začeli tvoriti ideologijo skupin, iz katerih se je nato razvil komunizem.
    Sovjetska zveza je tovrstna nasprotja v svoji osnovni ideologiji ohranila celo pod Stalinom. Njen ideal je bila še vedno uresničitev libertarnih načel ter odprava države, kot je pisal Lenin; to je, denimo, jasno razvidno iz Stalinove ustave iz leta 1936, prvovrstnega primera demokratičnega programa v najčistejši obliki.
    Dejansko stanje pa je bilo diametralno nasprotno: zatiranje, ustrahovanje, korupcija, umori, mučenje. Kljub temu je velika večina sovjetskih državljanov resnično verjela kvaziliberalni propagandi in po mojem mnenju so na koncu ravno ta notranja nasprotja najbolj prispevala k padcu režima.
    V končni analizi so bili ekonomska neučinkovitost, korupcija in teror rezultat odsotnosti dosledne podlage za ureditev komunističnega režima.
    Brez vojaškega poraza bi se Hitlerjev režim obdržal; nikoli se namreč ne bi zrušil sam od sebe. Sovjetski režim se je.
    Zato ni tako težko razumeti, zakaj so bili Sovjeti na koncu sposobni sodelovanja z Zahodom, da skupaj porazijo nacistično Nemčijo.
    Postali so navadna imperialistična diktatura, okrašena z ideologijo, ki ni imela nikakršne zveze z resničnostjo, in uporabljali so običajne teroristične metode v boju proti resničnim in namišljenim sovražnikom, povsem enake tistim, ki so jih pred ali za njimi uporabljale druge tiranije.«
    Tako Jehuda Bauer, ki je mednarodno priznani strokovnjak za proučevanje rasizma, antisemitizma in holokavsta.
    DELO, Sobotna priloga, 16.08.2014, Nacistična Nemčija in sovjetski režim
    Kitajska partija ukinila globalno socialo na trgu nebeškega miru, prepojenem s krvjo študentov, željnih demokracije in pravice, je vzklila tudi nova svetovna ureditev, v kateri sta si padla v objem avtokracija in kapital. Kitajcem so odvzeli svobodo, da govorijo o krivici in zahtevajo svoje pravice ter protestirajo proti korupciji v svoji družbi, kar je vplivalo na vsakogar od nas. Prišli poceni kitajski izdelki in z njimi nove cene dela. Kritiziramo EU, a vsak, ki je prišel na oblast je moral početi isto: zniževati proizvodne stroške in si prizadevati za konkurenčnost, katere lestvico je določala posttiananmenska Kitajska.
    Zorana Baković- DELO, sobota, 7. julija 2014
    http://www.delo.si/arhiv/trg-nebeskega-miru-in-35-maj.html