Arhiv za Junij, 2015

Čemu sodniki – sodili bomo v pismih bralcev!?

Torek, Junij 23rd, 2015

»Pa ne le kriminalcem – tudi najvišjim sodnikom! Tako v naši domnevno pravni državi žal ne mislijo nekateri, ki podobne misli objavljajo v naših časnikih. In niti ne samo v pismih bralcev – tudi nekateri novinarji in kolumnisti pišejo enake ali še večje modrosti. Kaj potem, če so vse družbe reševanje sporov od nekdaj zaupale takim ali drugačnim sodnikom, včasih vaškim starešinam pod lipo, danes takim v sodniških togah – Slovenija je očitno tudi tu nekaj posebnega, pri nas bomo to vzeli v svoje roke kar v časnikih«, tako upravičeno zapiše svoje zavračanje teh mnenj bivši ustavni sodnik Matevž Krivic. Po mojem mnenju g. Krivic javnosti povsem razumljivo, argumentirano, vestno in neumorno, zelo vljudno pojasnjuje svoje mnenje o razpletu zadeve »Patria« in vlogo ustavnega sodišča. Resnično sem razočaran, kako ga lahko mnogi žalijo. Kot volivec bivšega DEMOSa, sem zaskrbljen, kako nekateri tako lahkotno rušijo ugled in pristojnost ustavnega sodišča, najvišje ustanove pravne države, ki je temelj demokracije in države. Večina kritikov US v zadevi »Patria« je sicer politične opredelitve, ki je trdila: »Delu čast in oblast!« A ko se je to vsem na očeh kratilo, je vse tiho bilo! Ne pozabimo, da je politika mag. Ropa, LDS/ SD sprejela zakon, ki je omogočal kratenje lastninskih pravic delojemalcev, ki so pomembna volilna in fiskalna baza države. Šele Ustavno sodišče je odpravilo to civilizacijsko sramoto in goljufijo delojemalcev, kot je to poimenoval dr. Ernest Petrič, bivši predsednik US in sedaj ustavni sodnik. Politika, izvršna in zakonodajna oblast, ter tudi »humanistična« javnost je o tem še vedno tiho, nikjer ni opravičila in ni običajnih političnih sankcij. Kratenje ustavnih lastninskih pravic delojemalcev se še uspešno poskuša! Ponovno se zato sprašujem, zakaj imamo sploh zakonodajno in izvršno oblast, politične stranke in tudi humanistično stroko, če le ustavno sodišče odpravlja tako elementarne v nebo vpijoče krivice. Zato sem vesel, da lahko berem mnenja Matevža Krivica, in da imamo seveda v demokraciji izvoljeno Ustavno sodišče!

Franc Mihič

  • Share/Bookmark

Milan Kučan je odgovoril!

Sobota, Junij 20th, 2015

Ali je Milan Kučan res za spravo?
DNEVNIK , 29. maj 2015
Govor Milana Kučana, bivšega predsednika RS in KPS, na proslavi ZBS na dan zmage 9. maja ob 70. obletnici konca 2. svetovne vojne, je v veliki meri še vedno sprenevedanje, ki žali demokratične Slovence. On poziva: »Zaradi mladih se je treba spraviti s preteklostjo!«
Prav, a menda ne samo zaradi mladih. Edino prav pa bi bilo, da bi Kučan pozval: »Spraviti se moramo tudi s posledicami revolucije, izvedene med NOB in po njej, jih priznati ter enopartijski enoumni diktatorski režim obžalovati!« Kdaj bo to? Večina oblasti in ZBS kar še venomer taji revolucijo med NOB in po vojni? Mar nismo tega uradno razčistili že ob osamosvojitvi in demokratizaciji.
V času SFRJ je seveda partija in oblast revolucijo neizmerno slavila!? Kučan pravi: »Nihče od zaveznikov ni razmišljal takrat, da je odpor nesmiseln, kot še vedno odmeva v delu slovenske politike.«
Le od kod dokaz za takšno nesmiselno trditev? Res pa je, da so zavezniki temeljito preudarili, kje, kdaj in kakšen odpor je smiseln, ni kar vsak. »Programska točka, da se vprašanja, ki presegajo okvir osvoboditve, rešujejo po vojni, ko bo vpeljana demokracija, pa ni bila uresničena. Tragične posledice je imelo tudi dejstvo, da del takratne slovenske politike ni zmogel moči za upor proti okupatorju in je sprejel njegovo oblast in orožje,« je nadaljeval Kučan.
Da je KP imela programsko točko vpeljati demokracijo? To je zavajanje! Nikjer na svetu niso komunisti vpeljali demokracije, temveč diktaturo!
Evidentirano je tudi dejstvo, da je KP med okupacijo brez demokratičnega mandata oklicala monopol nad uporom in ga radikalno izvajala skupaj z revolucionarnim nasiljem že leta 1941. Porodila se je protirevolucija, se borila za preživetje, a ni uspela.
Prav se je spominjati zmage nad nacizmom in fašizmom. Civilizirano pa se je spomniti vseh žrtev vojne vihre in revolucije. Trenutno je 97.500 evidentiranih žrtev. Največ žrtev je povzročil nemški okupator, več kot 31.700. Partizansko-revolucionarni tabor je povzročil več kot 24.000 žrtev – med vojno in po njej. Protirevolucionarni tabor, v katerem so zajete vaške straže, četniki in vse tri veje domobranstva, so zakrivili smrt 4400 ljudi – to so žrtve, ki so padle v njihovih samostojnih akcijah.
Če ne bi bilo povojnih pobojev, bi Slovenci imeli za 15 odstotkov manj žrtev. To so številke popisa žrtev medvojnega in povojnega nasilja Inštituta za novejšo zgodovino. Preziranje teh znanstvenih ugotovitev ni pošteno, ne državotvorno! To ni spravno, temveč razdiralno!
Franc Mihič

Dan zmage
DNEVNIK, 4. junij 2015 4. junij 2015 0:00
Glede na dejstvo, da je moj govor ob dnevu zmage na spletu in v časopisih slabo dostopen, samo kratko odgovarjam na očitke bralca Franca Mihiča (Dnevnik, 29. maja 2015, str. 13), zato da bi se čim bolj izognili nepotrebnim nesporazumom.
Dogovor, da se vprašanja, ki presegajo okvir osvoboditve, rešujejo po svetovni vojni, je bil programska točka koalicije političnih skupin Osvobodilne fronte. O njej in veličini njenega uporniškega dejanja sem govoril na proslavi, ne o KP, kot mi pripiše g. Mihič.
Spraviti se moramo s svojo preteklostjo v njeni celoti. Taka kot je, je danes del naše nacionalne identitete, zato imejmo do nje premišljen, pošten in spoštljiv odnos. To naj se odraža tudi v preudarnih in odgovornih besedah in dejanjih, je bila moja misel. Enostransko pripisovanje krivde za dogodke v preteklosti pa prepuščam znanemu avtorju pisem bralcev.
Milan Kučan

Dan zmage- Odgovor Milanu Kučanu
15. junij 2015
Spodobno in odraz demokratičnosti je, da se bivši predsednik Milan Kučan v pismu »Dan zmage« (Dnevnik, 4. junij 2015) odzove na moje pismo, to je na mnenje državljana.
G. Kučan zapiše: »Dogovor, da se vprašanja, ki presegajo okvir osvoboditve, rešujejo po svetovni vojni, je bila programska točka koalicije političnih skupin Osvobodilne fronte. O njej in veličini njenega uporniškega dejanja sem govoril na proslavi, ne o KP, kot mi pripiše g. Mihič.«
Ponovno preberem članek v Slovenskih novicah, »Video: Kučan citiral Pavčka, borci navdušeni«, objavljen 9. maja 2015, kjer piše: »Programska točka, da se vprašanja, ki presegajo okvir osvoboditve, rešujejo po vojni, ko bo vpeljana demokracija, pa ni bila uresničena. To je ena od usodnih napak takratne slovenske politike, ki so vodile do mnogih nesrečnih dejanj med vojno in po njej.«
Morda je bila to tudi programska točka koalicije političnih skupin Osvobodilne fronte, nikakor pa ni bila to resnično programska točka KP v OF, ki je OF dejansko vodila, saj je obče znano, da so komunistične partije tedaj povsod uvedle enopartijsko diktaturo, ne pa demokracije. Obče je vendar znano, da je takratna slovenska politika, to je politika KP, povsem uresničevala cilje »internacionale«, to je Stalina oziroma SZ.
G. Kučan dalje piše: »Spraviti se moramo s svojo preteklostjo v njeni celoti. Taka, kot je, je danes del naše nacionalne identitete, zato imejmo do nje premišljen, pošten in spoštljiv odnos. To naj se odraža tudi v preudarnih in odgovornih besedah in dejanjih, je bila moja misel. Enostransko pripisovanje krivde za dogodke v preteklosti pa prepuščam znanemu avtorju pisem bralcev.«
Res je, spraviti se moramo s svojo preteklostjo v njeni celoti. Tudi z revolucijo, začeto med okupacijo in nastalim enoumjem, vse do osamosvojitve Slovenije. Demokratično je, da imamo lahko vsak svoja mnenja, čeravno za nekatere enostranska, saj so to mnenja o zamolčani oziroma res pristranski in enostranski zgodovini enopartijskega režima.
Seveda je bil partizanski upor proti okupatorju, a ni bil le edini upor. KP pa je sprožila revolucijo in izsilila monopol in omejila upor, vezan z revolucijo. Slovenski parlament je zato z aplavzom pritrdil prvemu predsedniku demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta dr. Francetu Bučarju, ki je razglasil: »Državljanska vojna je končana!«
Upoštevajmo le dejstva in sprava bo! V državi, ki je demokratična, je to povsem razumljivo in dovolj za spravo!
Poskrbimo za skupno perspektivo in opredelimo v čem smo dobri, zaradi nas, čeravno na to, to je na našo strategijo pametne specializacije, čaka tudi EU, da jo podpre, sicer lahko zapravimo dane in prisotne potenciale in našo boljšo perspektivo.
Franc Mihič, Ribnica

  • Share/Bookmark

Privatizacija

Četrtek, Junij 11th, 2015

Ob privatizaciji je potrebno ohraniti zdrav razum. Kupci namreč ne prihajajo kot rešitelji, ampak so poslovneži, ki jih zanima dobiček. Ali Slovence dobiček ne zanima? Berem ekonomista prof. dr. Petra Glaviča: «Razvoj in socialna država bi bila drugačna, če bi imeli v Sloveniji spodoben trg kapitala. Slovenski vzajemni in pokojninski skladi so dejavni v glavnem v tujini, kjer ustvarjajo delovna mesta. Podobno vlagajo zavarovalnice. To je posledica doslednega državnega uničevanja domačega kapitala.« Mnogi se tudi sprašujejo: “Ali so tuji menedžerji tako rekoč uspešnejši od domačih. Žal je to verjetno res! Kapital slovenski državljanov se zato seli tja, kjer ima zaupanje v vodstva gospodarskih družb in pričakuje donose oz. dobiček. Seveda so tudi pri nas svetle, a redke izjeme. Tuji menedžerji so praviloma dobro usposobljeni za delovanje na trgu in to ob budni strogi državi prava! Tam cenijo, da vodstvo dosega rast deleža podjetja na trgu. Pri nas se o tem redko sliši! Samo v športu so pri nas pomembna mesta na lestvicah dosežkov za podelitev zaupanja in za izplačilo nagrad. Kaj pa v (državnem) gospodarstvu in državi? To pa vzdržujejo in nagrajujejo potrpežljivi državljani, z davki in subvencijami. Tudi na volitvah, kjer pa nimajo prave demokratične izbire, komu osebno zaupati mandat. Kaj pomenijo usposobljeni profesionalni menedžerji, člani uprav in nadzornih svetov, so že davno odkrili na razvitem zahodu, v Skandinaviji, v Kitajski, v Singapurju, to je v azijski Švici! Zato tam lastniki podjetij, to je država ali zasebniki, najemajo in izbirajo in dobro plačujejo profesionalne in odgovorne nadzorne svete in uprave, tudi univerze, da imajo rast in rezultate. Bivši rektor, prvi gospodarski minister dr. Jože Mencinger pa še vedno pravi: »Narobe je narejena že privatizacija, s katero smo dobili dva milijona »kapitalistov«, njihov cilj je bil proizvodno premoženje čim prej pretopiti v potrošno premoženje. Nesreča so bili pidi, tudi oni le lastniki premoženja. Pravih lastnikov podjetij sploh nismo dobili. Nič ni narobe niti z vrnitvijo v kapitalizem, v katerem so menedžerji kar lastniki. Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.”
Kakšni so rezultati privatizacije naukov te »šole« nazorno kaže praksa, stanje bank in gospodarstva?
Apatija in revolt opeharjenih državljanov se veča.
Nepotizem, »Zrihtaj mi, pa si O.K.«, ni rešitev, je nacionalna poguba!
Kdo bo koga tožil?
Kdo je na potezi se ve, ali še ne?
Franc Mihič

  • Share/Bookmark

Desnica je proti spravi?

Ponedeljek, Junij 1st, 2015

Takšna trditev se pogosto sliši in bere v medijih, čeprav nikakor ni objektivna. V Dnevniku je novinar 11. maja 2015 objavil takšen članek, s tem odmevnim naslovom in zavajajočim sporočilom, ki narod še naprej razdvaja ter žali mnoge Slovence. Za kulturo sobivanja različno mislečih v demokraciji je tragično, kako lahkotno mnogokrat mediji, ko obravnavajo veliki usodni nacionalni problem razdvojenosti in sprave, ne poznajo in ne razčlenjujejo, kar prezrejo novejše znanstvene ugotovitve zgodovinarjev, tudi Inštituta za novejšo zgodovino. To so na primer zelo aktualne ugotovitve njihovega projekta prvega pravega popisa žrtev v vojnem in povojnem nasilju, dostopne tudi na: http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939
Praviloma pa so medijsko zelo podprta enostranska mnenja ZZB NOB, ki venomer razdvajajo državljane in žalijo tiste, ki smo, kot Demos ali »desnica«, glasovali tudi za demokracijo in zavrnili revolucijo! To je zelo nepoštena igra, ki državi škodi.
Novinar se moti, ko piše tako, kot da sta samo Nova slovenska zaveza in RKC slovenska »desnica, kar se tiče sprave«. To je daleč od resnice. Tudi vsa levica ni kar ZBS, čeprav pogosto tako deluje v javnosti, k čemur prispeva ravno nekritično prikazovanje medijev. Novinar v tem članku zelo enostransko in zelo izbrano citira ter razčlenjuje samo izjave predsednika Nove slovenske zaveze, g. Petra Sušnika, a ne navede mesta, kje so bile izrečene, in seveda tudi ne njihovega širšega konteksta. Ne problematizira pa nobene izjave ZZB NOB, ki je tako vedno za spravo, seveda samo pod njihovo zastavo?! Če bi novinar temeljito prebral članek, ki ga sicer na svoji spletni strani priporoča Dnevnik, to je »Predsednik Borut Pahor spravljal partizane in domobrance v škofijskem zavodu«, ter bi še raziskal in analiziral ta dogodek, ki je bil predvajan na TV in je še venomer vsakomur dostopen na: https://www.youtube.com/watch?v=CvpzstAkmzM&list=TLk8_CAM9KMt0&index=3 ;
ter če bi ob tem še enakovredno obravnaval in analiziral vse izjave, tako predsednika Nove slovenske zaveze g. Petra Sušnika kot tudi podpredsednika ZBS, g. Mitje Klavore, ne bi mogel napisati tako nepravilnega in žaljivega naslova: »Desnica je proti spravi.« To je namreč žaljivo za mnoge demokratične državljane, ki obžalujemo revolucijo med NOB in po vojni, vse do osamosvojitve Slovenije, saj smo na plebiscitu glasovali za samostojno in demokratično Slovenijo! Žaljivo je tudi za predsednika države Boruta Pahorja, ki se trudi za spravo in je prvi predsednik, ki prizna revolucionarno nasilje med NOB ter po vojni. G. Mitja Klavora na tem soočenju kar prostodušno predsedniku in javnosti pove, da nikoli ni čutil in ne občuti, da smo Slovenci razdvojeni?! Kakšna je empatija, ki je glavni pogoj za spravo?! On in ZZB NOB tudi nista zaznala, da je bila med NOB državljanska vojna?! Prvi predsednik slovenskega parlamenta, dr. France Bučar, pa je letos ponovil na TV, kar je razglasil že ob osamosvojitvi: »Državljanska vojna je končana!« G. Peter Sušnik, predsednik Nove slovenske zaveze, pa brez zadržkov vpričo predsednika države jasno in glasno javnosti pove, da je bil med NOB tudi boj proti okupatorju, da se nihče ni strinjal s programom okupatorja in da sta povsem sprejemljiva NOB in celo rdeča zvezda, ko bo jasno in priznano, da je bila revolucija zgrešena. V državi, ki je demokratična, je to povsem razumljivo in dovolj za spravo!
Franc Mihič

  • Share/Bookmark