Slovenska družba je hudo zbolela!

Pred časom je dr. Miro Cerar, ustavni pravnik, zdaj premier, zapisal, da je slovenska družba hudo zbolela! »Slovenski delodajalec hoče sužnja,« pa je sklep objavljenega intervjuja s predstojnico Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa doc. dr. Metodo Dodič Fikfak, ki se že leta prizadeva za varstvo delojemalcev pred stresom. A ni to katastrofa za pravno državo, menedžersko stroko, politiko in vlado! Tragiko mnogih zaposlenih pokaže nedavna oddaja na nacionalni TV, »Stečaji ogrožajo zdravje zaposlenih«, kjer sta sodelovala dr. Samo Fakin, direktor ZZZS, in doc. dr. Metoda Dodič Fikfak. Predstavljena je bila prva slovenska tovrstna raziskava na primeru Mure, ki pove, da so posledice odpuščanja alarmantne, predvsem zaradi stresa zaposlenih, saj menedžerji očitno na poznajo mehkih metod in so za njih delavci samo odvečni strošek. To sem bridko sam okusil. Predsednik GZS mag. Samo Hribar Milič pa brez zadržkov spet javnosti pove, da je naša zakonodaja takšna, da morajo mnogi menedžerji šikanirati in izkoriščati ljudi, da lahko izpeljejo odpuščanje, da racionalizirajo poslovanje podjetij. Torej so menedžerji upravičeni, da šikanirajo in izkoriščajo zaposlene, kot to očitno povsem razume in tudi odobrava celo predsednik GZS, čeprav je to kaznivo dejanje!? Čemu imamo še zakone in inštitucije države prava? Kaj na to pravi pravna, menedžerska stroka, aktualna politika in vlada ter tožilstvo? Podobno ugotavlja mag. Dušan Nolimal, dr. med., specialist socialne medicine z Inštituta za varovanje zdravja: »Največjo skrb zbujajo slabo vodenje in upravljanje države, sistemska korupcija ter trpinčenje (mobing) na delovnem mestu. Posameznike s psihopatskimi tendencami na vodstvenih političnih in menedžerskih položajih najdemo vsaj petkrat pogosteje kot v splošni populaciji. Takšni ljudje bodo poskušali uspevati na račun drugih.« Pravi: »Družinski zdravniki in psihiatri nas opozarjajo, da še nikoli niso imeli tako hudih primerov duševnih stisk, povezanih s krivicami in trpinčenjem v službi, kot v zadnjem času. Za vse te ljudi in seveda tudi za tiste, ki svoje stiske skrivajo, je treba organizirati takojšnjo pomoč, da ne bi zlezli v hudo depresijo ali celo naredili samomora. Upravičena je bojazen, da se bo komu zaradi nenehnega kopičenja vseh teh krivic ‘utrgalo’ in bo vzel življenje tistemu, ki ga bo v določenem trenutku doživljal kot krivca.«
Žal pa še nobena naša vlada ni ovrednotila obsega in vseh posledic šikaniranja in trpinčenja na delovnem mestu, saj še ni bila izvedena državna študija, ki bi ugotovila, kolikšna je gospodarska škoda in zato manjši BDP države. Na to opozarjata tudi dr. Fakin in dr. Fikfakova! Pred leti je v Nemčiji študija pokazala, da je bila tam gospodarska škoda 100 milijard evrov na leto. Podobno v Avstriji, kjer študija iz leta 2012 kaže na 3,33 milijarde evrov škode zaradi stresa in mobinga. V Švici je leta 2002 ministrstvo za gospodarstvo izvedlo študijo »Mobing in druge psihosocialne napetosti na delovnem mestu v Švici«. Obsega sto strani in je javno dosegljiva. Kjer politiki in sodržavljani spoštujejo delojemalce in njihove temeljne človekove pravice, so politiki sprejeli odgovornost in ukrepe. Pri nas pa je že privatizacija skupne družbene lastnine, glavne »pridobitve socialistične revolucije«, bila zakonsko izpeljana tako, da smo državljani znova še naprej ostali neenakopravni, kar je v nasprotju z ustavo in pravo demokracijo. To je vzrok za ekonomsko neenakopravnost in za neenakost ljudi pri uveljavljanju pravice. Tudi to je bil »politični mobing«, s pomočjo predvsem pravne in ekonomske stroke, najusodnejši za zastoj razvoja države!
V EU tega ne poznajo. Prepovedano je, da bi bila pri tem oškodovana gospodarska družba. Pri nas pa je važna koncentracija lastništva v menedžerskih rokah, ne glede na škodo in pravice drugih. Te dni še berem članek Korporativno upravljanje po slovensko: nedoseganje načrtov ni razlog za menjavo uprav. Katastrofa nacionalne ekonomije! Upravam, menedžerjem potem vedno pripada dobra plača, celo enormna glede na plače zaposlenih. Koliko je bilo zaradi tega stresa? Ogromno! Kaj pa je doslej pri nas storila katera koli politika, država? Koliko žrtev, ki so se celo zdravile, so evidentirali zdravstvo, inšpektorji, polic»Slovenski delodajalec hoče sužnja,« pa je sklep objavljenega intervjuja s predstojnico Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa doc. dr. Metodo Dodič Fikfak, ki se že leta prizadeva za varstvo delojemalcev pred stresom. A ni to katastrofa za pravno državo, menedžersko stroko, politiko in vlado! Tragiko mnogih zaposlenih pokaže nedavna oddaja na nacionalni TV, »Stečaji ogrožajo zdravje zaposlenih«, kjer sta sodelovala dr. Samo Fakin, direktor ZZZS, in doc. dr. Metoda Dodič Fikfak. Predstavljena je bila prva slovenska tovrstna raziskava na primeru Mure, ki pove, da so posledice odpuščanja alarmantne, predvsem zaradi stresa zaposlenih, saj menedžerji očitno na poznajo mehkih metod in so za njih delavci samo odvečni strošek. ija, tožilci, sodstvo? Kakšna je pri nas škoda? Koliko nasilnežev je bilo kaznovanih? Menda nobeden! Eventualne prisojene odškodnine plačajo kar podjetja in ustanove. Odgovornosti ni nobene! Preživel sem mobing, se zdravil, a mobinga tudi za zdravstvo nisem doživel. Diplomska naloga na FDV je le ugotovila mobing. Posledice so mi pa ostale. Že pred leti je mag. Samo Hribar Milič, predsednik GZS, izjavil v Odmevih: »Žal sta slovenska zakonodaja in regulacija taki, da delodajalce pravzaprav silita v šikaniranje, da žal brez mobinga, brez šikaniranja danes sploh ne moreš narediti nekega reda, neke učinkovitosti v slovenskem prostoru.« Mobing pa je kaznivo dejanje! Tam, kjer je mobing, ne more biti kvalitete storitev in proizvodov, so le povečani stroški, škoda, ni konkurenčnosti. Gospodarska škoda je zato velika. Novinarji opozarjajo javnost in politike na krivice, kršitve, na žrtve, a politiki kot da ne dojamejo, kaj doživljajo delojemalci. So mar brez empatije? Kaj denimo počnejo na Inštitutu za delo pri PF UL? Gledam razna »omizja«, kjer sede praviloma le podrejeni uradniki izvršne oblasti, ne pa odločujoči izvoljeni politiki, predstavniki strank ali poslanci, in kjer se zato tarna, celo zgraža nad neživljenjskimi zakoni? Kdo se izmika odgovornosti? Vsaka vlada, konservativna ali socialdemokratska, kakor vsakokratna vladajoča koalicija in posredno njihovi volivci so že leta tako soodgovorni, ko podjetja, celo v državni lasti, ne plačujejo zaposlenim plač in prispevkov za opravljeno delo, številni delojemalci doživljajo pa še mobing, samo da se jih znebijo, kar je nepojmljivo. Kršene so ustavne in temeljne človekove in lastninske pravice zaposlenih. Kdo je odgovoren? Sedanji volilni proporcionalni sistem podpira osebno neodgovornost, kar je poznano, a stranke ga žal ohranjajo, SD pa vseskozi celo brani! Zakaj imamo že demokracijo in volitve? Za izbor pravičnejših učinkovitih politikov in političnih strank, ki jim podelimo mandat za oblast. Demokracija učinkuje, če imaš pravo možnost izbire in jo uporabiš, mar ne? Odgovornost je pogoj za državotvorno delovanje! Ne pozabimo tega, sicer slovenska družba ne bo ozdravela!
Franc Mihič, Ribnica

  • Share/Bookmark

Komentiranje je onemogočeno.