Etičnost in odgovornost gospodarjenja slovenske RKC?

Novi ljubljanski nadškof metropolit, frančiškan Stanislav Zore, v intervjuju pred časom suvereno pove, da je zanj povsem sprejemljivo nekoliko konservativno gospodarjenje cerkve, ki pa vendarle prinaša dobiček, ter še doda: «Zame je pomembno tudi to, da v mariborski nadškofiji niso ravnali kot novodobni kapitalisti. Nihče od ljudi, ki so prevzeli odgovornost, se ni okoristil, čeravno se včasih vse pomeša in se jih ožigosa za tajkune. Te razlike je treba izpostaviti zaradi pravičnosti. Smiselno je, da gospodarjenje s cerkvenim premoženjem prinaša določen dobiček, vendar je pri tem treba upoštevati etičnost gospodarjenja. Cerkev na primer ne bo vlagala sredstev v farmacevtsko industrijo, ker je veliko njene dejavnosti s stališča Cerkve sporne.« Novi metropolit pa ne spregovori niti besedice o že spornih poslih slovenske cerkve!? Očitno namreč je, da so v slovenski cerkvi, zlasti v mariborski nadškofiji, tedaj ravnali kot mnogi novodobni kapitalisti. Menda ne moremo še naprej govoriti o etičnosti gospodarjenja Zvonov in cerkvene ekonomije, ko se je vendar, sicer povsem legalno, prodajala nespodobna, po cerkvenem nauku pa grešna pornografija, kot vezana trgovina z odpustki, kar gotovo ne koristi družini, ne družbi. Nad tem so se zgražali vsi osrednji slovenski mediji! Kdo vse je bil in kaj je počel tedaj programski svet družbe T- 2? Ali takšno cerkveno podpiranje pornografske industrije in postavljanje kapitala in dobička pred etiko, torej res še ni (bilo) nič sporno in obžalovanja vredno za vodstvo cerkve? Tudi veliko najemanje kreditov cerkvene ekonomije oz. Zvonov, za posle, predvsem za prevzeme podjetij, za katere so bile kot garancija za vračilo kreditov zastavljeni predvsem vrednostni papirji, delnice prevzetega podjetja, je očiten znak in značilnost slovenske tajkunske privatizacije in velik prispevek k bančni luknji, ki jo sedaj plačujemo davkoplačevalci. Sedaj je končno menda že tudi v Sloveniji, tudi v cerkvi jasno, da so v večini držav EU takšni posli oz. prevzemi podjetij, kjer se izčrpava prevzeta gospodarska družba, s tem ko se zastavi vrednostne papirje družbe za pridobitev denarja ali posojila (kredita) s strani finančnih institucij (bank) sporni. V nekaterih državah je prepoved tovrstnega financiranja absolutna, v nekaterih pa se ga vendarle dopušča, vendar pod zelo strogimi pogoji in pod drobnogledom nadzorne institucije.
Pri teh poslih, verjetno res ni šlo za poskus nedovoljenega osebnega okoriščanja tajkunov, temveč inštitucije, cerkve, ki ima tudi svoje odgovorno vodstvo, mar ne?
»Odnos med človekom in Bogom je svet«, pa nedavno v intervjuju pove dr. Anton Stres, upokojeni škof, bivši ljubljanski metropolit, bivši mariborski pomožni škof. V njem je mnogo zanimivega in aktualnega razmišljanja, ter napotkov. A vendar! Le kakšen pa je bil odnos človeka, tudi odnos vodstva slovenske cerkve do Boga, gospod škof dr. Stres, tedaj ko je cerkvena največja naložba, to je T- 2, razpečavala celo veliki greh-pornografijo? In to ves čas cerkvenega lastništva, saj se cerkev temu ravnanju in zaslužku ni odrekla vse do konca lastništva, ker bi sicer izgubila preveč kapitala, ko bi T-2 nemudoma prodala. To ste tudi vi dr. Stres oz. cerkveno vodstvo večkrat obljubili, a nikoli to storili? Pretehtal je interes za kapital, ne pa skrb za moralo in odnos do Boga. Kje je tu bilo spoštovanje do dostojanstva človeka? Gospod škof dr. Stres, jasno ste javno povedali, da če ne bi vlagali v T-2, bi cerkveni »Zvonovi« še vedno zvonili! Predsednik slovenske škofovske konference msgr. škof Andrej Glavan pa je tedaj celo dejal, da je tedaj za pregreho cerkve kriv kar samo hudič, ki je menda stopil v odnos z vodstvom slovenske cerkve? Za storjeno več letno pregreho cerkve odgovarja torej samo hudič? Zelo udobno in neodgovorno! Moralni teolog dr. Ivan Štuhec, vpliven, tudi v desni politiki, pa ni edini, je za to pregreho in nemoralo, ki ima v morali naroda in kulturi sprejemanja odgovornosti, javno dejal samo to: »Verniki so že marsikaj požrli, bodo pa še to!« Pomenljivo perfidno sporočilo! Jeseni je združenje krčanskih poslovnežev Slovenije v sodelovanju z mednarodnim združenjem krščanskih poslovneževe UNIAPAC, združenjem katoliških delodajalcev iz Nemčije (BKU) ter fundacijo Konrad Adenauer organiziralo simpozij Evropa prihodnosti med uspešnostjo in odgovornostjo, na katerem je sodelovala tudi družba DRUŽINA. Na tem simpoziju v Državnem svetu, je Marie-Luis Dött, poslanka v nemškem parlamentu in predsednica nemškega združenja katoliških delodajalcev, med drugim dejala, da naj katoliški podjetniki oz. podjetja ne ponujajo nekoristnih proizvodov in storitev, kot je na primer prodaja pornografije. Večini spodobnih ljudi je povsem jasno, da pornografija škoduje vrednotam družine in otrokom. Slovenska RKC jo je preko T- 2 razpečavala, dokler je mogla, a odgovarjal ni nihče. Kako bo Slovenija lahko po takšni ne obžalovani slovenski cerkveni dvojni morali lahko napredovala in ohranjevala družino in družbo?
Brez odgovornosti ni konkretne morale, se menda še ve?
Franc Mihič

  • Share/Bookmark

Komentiranje je onemogočeno.