Arhiv za Marec, 2015

DEMOKRACIJA JE V KOMI

Torek, Marec 17th, 2015

Kdo ima pravzaprav oblast? Kdo je najbolj odgovoren za stanje države?
Na volitvah izbiramo oblast, volilni sistem pa odloča, kdo dobi dejansko oblast. Po nedavni javni razpravi o spremembi volilnega sistema v DZ ni več upanja za njegovo spremembo. Vzrok; stranke in njihovi kandidati bi morali garati za glasove volivcev, a jim sedaj nobeno delo z in za volivce ni potrebno. Poslanci ostajajo še naprej» udobno mirni« , neodvisni od volivcev, saj jih ne potrebujejo za svojo izvolitev. Lahko se jim celo rogajo, kar ni redkost. Poslanske pisarne so po večini v »ilegali in prazne«! Glasove volivcev potrebujejo le stranke oz. vodje strank za izvolitev njihove liste, ki jo sestavijo in tako odločijo, kdo bo izvoljen za poslanca, kdo bo » del njihove nove oblasti«. Volivec pa nima pravice izbire kandidata po njegovi meri. Oblast imajo torej vodje strank in ne ljudstvo! Bivši predsednik Milan Kučan pa pravi, spremembe niso potrebne. Ali je to res »demokracija po meri človeka«? Zabloda in/ali prevara?! Zato so res najbolj odgovorni poslanci LDS, SLS, SD in Desus, ki so l. 2000 spremenili ustavo. Ta javna razprava v DZ o spremembi volilnega sistema je bila tudi test, ali so volitve odpravile kompromis, ki ga je predsednik republike Borut Pahor pred letom dosegel, ko je želel odpraviti »ledeno dobo v slovenski politiki«. Očitno ledena doba ostaja. Ali je koga zato sploh sram?! Vodje strank ne jemljejo resno celo predsednika države, kaj šele javnosti, volivce?! Žalostno! Premier Miro Cerar, predsednik SMC je sicer ocenil, da zdajšnji sistem ni optimalen in potrebuje izboljšave. Poudaril pa je, če ni realne možnosti za dosego širokega konsenza, se velja raje dejavno posvetiti reševanju drugih problematik. Razprava v DZ je nazorno pokazala, da ni nobene realne možnosti za potreben konsenz, saj so razpravo ignorirali vsi preostali vodje parlamentarnih strank, pozicije in opozicije, kakor večina poslancev .
Iz vrst SDS ni bil nikogar. Ledena doba v slovenski politiki ostaja, so odločili voditelji vseh parlamentarnih strank. Ljudstvu ostane teoretično še referendum, če in ko bo dojelo problem, in če mu ga bodo voditelji strank odobrili in rezultate sprejeli? Le oni imajo žal zadnjo besedo. Dr. Ciril Ribičič je ocenil, naslednje volitve bodo še brez sprememb!
Volivcem torej ostane samo to, da sedanjih političnih strank enostavno ne volimo. Jaz to že počnem, ne volim ne levih niti desnih.
Berem: »Pogoji za spremembe volilnega sistema bodo očitno dozoreli šele po tem, ko se bo kriza tako zaostrila, da se bo narod sedanji politiki množično uprl s protesti«.
Kaj pa je pravzaprav problem in vzrok, ki ljudi odbija od volitev in ne cenijo politikov, niti države niti demokracije? To, da vodje strank okoli sebe forsirajo podpovprečne in kimavce, ki so v sedanjem proporcionalnem sistemu seveda gladko vedno izvoljeni, če uspe lista! A tem izvoljencem je malo mar za volivce, zadošča jim, da ustrezajo predvsem vodji stranke! Volivce pa zanemarijo, jih celo ignorirajo, kar sam in tudi mnogi desničarji od »plemenite desnice« doživljamo v živo. Nedavno je ravno to nedelo z volivci, odmik od volivcev, problematiziral tudi dr. Hubert Požarnik, kot predstavnik DEMOSA ob obletnici DEMOSA, na posebni oddaji na TV1. Zanj je to glavna hiba vseh naslednikov Demosa. Volilni rezultati so temu ustrezni, kar je strahotno žalostno za demokracijo oz. blagostanje državljanov!
To je negativna selekcija v vseh strankah, sposobni pa se izogibajo takšni politiki oz. “kimavski družbi”! Tudi v SDS in na desnici! Problem so obstoječi volilni sistem in seveda kandidatne liste strank, kjer kandidate razvrstijo in postavijo partijski veljaki, kot v komunizmu, enoumju! Pri teh početjih mene ni več in me ne bo, tudi na volitve ne grem, saj nimam možnosti prave izbire, komu lahko osebno podelim moj (preferenčni) glas, mandat za oblast in seveda odgovornost za rezultate mandata. Tudi poslancu Jožetu Tanko npr. in podobnim poslancem, ignorantom volivcev, nikoli več ne dam glasu, niti ne takšnim listam, kar sem že večkrat javno napisal. Namreč, bil sem že elektor v interni izvedbi večinskega volilnega sistema, to je izbiri kandidata stranke SKD za predsedniške volitve, ki se je obnesel. Tudi Jože Tanko in SDS se zelo sprenevedajo in blefirajo, ko pravijo, preferenčni glas je »brez veze«. Naj potem vendar SDS to dopusti, če ji je to vseeno, če ne razume ali laže!? A je res vseeno, stranki SDS in njenim volivcem in vsej politiki, če bi bil na njeni listi izvoljen dr. Turk s preferenčnimi glasovi, Janez Janša pa bi izpadel, čeprav bi bil prvi nosilec liste?
Ne razumem nasprotovanja desnice celo realnim minimalnim spremembam volilnega sistema v pravo smer, zlasti ne SDS, ki pa se da mirno voliti v evropski parlament po proporcionalnem volilnem sistemu s preferenčnim glasom. Tako je na zadnjih volitvah volilo in uporabilo 70% volilnih udeležencev. Lani sta tako odpadla najbolj pomembna skrajna levičarja, “popularni” dr. Jože Mencinger, kandidat PS, največji zavetnik menedžerjev in zagovornik nacionalnega interesa, -baje zaradi interesa ljudstva-, in dr. Igor Lukšič, SD, največji zagovornik obstoječega volilnega sistema. Oba pa sta velika nasprotnika privatizacije neučinkovitih državnih podjetij, kjer delavci tudi ostajajo brez plač in prispevkov. A to desnici res nič ne pove? Meni veliko in zadosti! Dokler bo še tako, bo za poštene še zelo hudo!
V javni razpravi o morebitnih spremembah spornega volilnega sistema v DZ RS sem javnosti povedal, da je za Slovenijo, iz enakih razlogov kot za Nemčijo, prava rešitev nemški kombinirani volilni sistem, ali eventualno kompromisi v to smer. Vse drugo je še naprej »ledena doba« v politiki kot pravi predsednik države Borut Pahor! Volivcem torej ostane samo še bojkot volitev in javni protest!
Franc Mihič, Ribnica

»DRŽAVA, KJER POŠTENI LJUDJE NISO TOLIKO ENERGIČNI KOT POKVARJENCI, JE IZGUBLJENA.« Franklin Delano Roosvelt

»Demokracija ni nekaj v kar verjameš,
ampak je nekaj kar počneš. Sodeluješ.
Če tega ni, se demokracija sesuje.«
Abbie Hoffman

»Le državljani imajo zadnjo besedo;
in če mislimo,
da niso sposobni izvajati kontrole z dovolj razumno presojo,
zdravilo ni, da jim zadnjo besedo vzamemo,
ampak jih izobrazimo«
Thomas Jefferson

»Človek je prvič oskrunil svojo mladost,
ko je prvič molčal,
čeprav mu je srce ukazovalo naj govori;
iz živalske sebičnosti se je rodila strahopetnost«
Ivan Cankar

“Svet ni nevaren zaradi tistih, ki delajo slabo,
ampak zaradi tistih,
ki to gledajo in ničesar ne storijo.”
Albert Einstein

SVOBODA
»Če svoboda sploh kaj pomeni,
potem je to pravica drugim ljudem povedati
prav to, česar nočejo slišati.«
George Orwell

  • Share/Bookmark

Etičnost in odgovornost gospodarjenja slovenske RKC?

Torek, Marec 17th, 2015

Novi ljubljanski nadškof metropolit, frančiškan Stanislav Zore, v intervjuju pred časom suvereno pove, da je zanj povsem sprejemljivo nekoliko konservativno gospodarjenje cerkve, ki pa vendarle prinaša dobiček, ter še doda: «Zame je pomembno tudi to, da v mariborski nadškofiji niso ravnali kot novodobni kapitalisti. Nihče od ljudi, ki so prevzeli odgovornost, se ni okoristil, čeravno se včasih vse pomeša in se jih ožigosa za tajkune. Te razlike je treba izpostaviti zaradi pravičnosti. Smiselno je, da gospodarjenje s cerkvenim premoženjem prinaša določen dobiček, vendar je pri tem treba upoštevati etičnost gospodarjenja. Cerkev na primer ne bo vlagala sredstev v farmacevtsko industrijo, ker je veliko njene dejavnosti s stališča Cerkve sporne.« Novi metropolit pa ne spregovori niti besedice o že spornih poslih slovenske cerkve!? Očitno namreč je, da so v slovenski cerkvi, zlasti v mariborski nadškofiji, tedaj ravnali kot mnogi novodobni kapitalisti. Menda ne moremo še naprej govoriti o etičnosti gospodarjenja Zvonov in cerkvene ekonomije, ko se je vendar, sicer povsem legalno, prodajala nespodobna, po cerkvenem nauku pa grešna pornografija, kot vezana trgovina z odpustki, kar gotovo ne koristi družini, ne družbi. Nad tem so se zgražali vsi osrednji slovenski mediji! Kdo vse je bil in kaj je počel tedaj programski svet družbe T- 2? Ali takšno cerkveno podpiranje pornografske industrije in postavljanje kapitala in dobička pred etiko, torej res še ni (bilo) nič sporno in obžalovanja vredno za vodstvo cerkve? Tudi veliko najemanje kreditov cerkvene ekonomije oz. Zvonov, za posle, predvsem za prevzeme podjetij, za katere so bile kot garancija za vračilo kreditov zastavljeni predvsem vrednostni papirji, delnice prevzetega podjetja, je očiten znak in značilnost slovenske tajkunske privatizacije in velik prispevek k bančni luknji, ki jo sedaj plačujemo davkoplačevalci. Sedaj je končno menda že tudi v Sloveniji, tudi v cerkvi jasno, da so v večini držav EU takšni posli oz. prevzemi podjetij, kjer se izčrpava prevzeta gospodarska družba, s tem ko se zastavi vrednostne papirje družbe za pridobitev denarja ali posojila (kredita) s strani finančnih institucij (bank) sporni. V nekaterih državah je prepoved tovrstnega financiranja absolutna, v nekaterih pa se ga vendarle dopušča, vendar pod zelo strogimi pogoji in pod drobnogledom nadzorne institucije.
Pri teh poslih, verjetno res ni šlo za poskus nedovoljenega osebnega okoriščanja tajkunov, temveč inštitucije, cerkve, ki ima tudi svoje odgovorno vodstvo, mar ne?
»Odnos med človekom in Bogom je svet«, pa nedavno v intervjuju pove dr. Anton Stres, upokojeni škof, bivši ljubljanski metropolit, bivši mariborski pomožni škof. V njem je mnogo zanimivega in aktualnega razmišljanja, ter napotkov. A vendar! Le kakšen pa je bil odnos človeka, tudi odnos vodstva slovenske cerkve do Boga, gospod škof dr. Stres, tedaj ko je cerkvena največja naložba, to je T- 2, razpečavala celo veliki greh-pornografijo? In to ves čas cerkvenega lastništva, saj se cerkev temu ravnanju in zaslužku ni odrekla vse do konca lastništva, ker bi sicer izgubila preveč kapitala, ko bi T-2 nemudoma prodala. To ste tudi vi dr. Stres oz. cerkveno vodstvo večkrat obljubili, a nikoli to storili? Pretehtal je interes za kapital, ne pa skrb za moralo in odnos do Boga. Kje je tu bilo spoštovanje do dostojanstva človeka? Gospod škof dr. Stres, jasno ste javno povedali, da če ne bi vlagali v T-2, bi cerkveni »Zvonovi« še vedno zvonili! Predsednik slovenske škofovske konference msgr. škof Andrej Glavan pa je tedaj celo dejal, da je tedaj za pregreho cerkve kriv kar samo hudič, ki je menda stopil v odnos z vodstvom slovenske cerkve? Za storjeno več letno pregreho cerkve odgovarja torej samo hudič? Zelo udobno in neodgovorno! Moralni teolog dr. Ivan Štuhec, vpliven, tudi v desni politiki, pa ni edini, je za to pregreho in nemoralo, ki ima v morali naroda in kulturi sprejemanja odgovornosti, javno dejal samo to: »Verniki so že marsikaj požrli, bodo pa še to!« Pomenljivo perfidno sporočilo! Jeseni je združenje krčanskih poslovnežev Slovenije v sodelovanju z mednarodnim združenjem krščanskih poslovneževe UNIAPAC, združenjem katoliških delodajalcev iz Nemčije (BKU) ter fundacijo Konrad Adenauer organiziralo simpozij Evropa prihodnosti med uspešnostjo in odgovornostjo, na katerem je sodelovala tudi družba DRUŽINA. Na tem simpoziju v Državnem svetu, je Marie-Luis Dött, poslanka v nemškem parlamentu in predsednica nemškega združenja katoliških delodajalcev, med drugim dejala, da naj katoliški podjetniki oz. podjetja ne ponujajo nekoristnih proizvodov in storitev, kot je na primer prodaja pornografije. Večini spodobnih ljudi je povsem jasno, da pornografija škoduje vrednotam družine in otrokom. Slovenska RKC jo je preko T- 2 razpečavala, dokler je mogla, a odgovarjal ni nihče. Kako bo Slovenija lahko po takšni ne obžalovani slovenski cerkveni dvojni morali lahko napredovala in ohranjevala družino in družbo?
Brez odgovornosti ni konkretne morale, se menda še ve?
Franc Mihič

  • Share/Bookmark

Slovenska družba je hudo zbolela!

Torek, Marec 17th, 2015

Pred časom je dr. Miro Cerar, ustavni pravnik, zdaj premier, zapisal, da je slovenska družba hudo zbolela! »Slovenski delodajalec hoče sužnja,« pa je sklep objavljenega intervjuja s predstojnico Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa doc. dr. Metodo Dodič Fikfak, ki se že leta prizadeva za varstvo delojemalcev pred stresom. A ni to katastrofa za pravno državo, menedžersko stroko, politiko in vlado! Tragiko mnogih zaposlenih pokaže nedavna oddaja na nacionalni TV, »Stečaji ogrožajo zdravje zaposlenih«, kjer sta sodelovala dr. Samo Fakin, direktor ZZZS, in doc. dr. Metoda Dodič Fikfak. Predstavljena je bila prva slovenska tovrstna raziskava na primeru Mure, ki pove, da so posledice odpuščanja alarmantne, predvsem zaradi stresa zaposlenih, saj menedžerji očitno na poznajo mehkih metod in so za njih delavci samo odvečni strošek. To sem bridko sam okusil. Predsednik GZS mag. Samo Hribar Milič pa brez zadržkov spet javnosti pove, da je naša zakonodaja takšna, da morajo mnogi menedžerji šikanirati in izkoriščati ljudi, da lahko izpeljejo odpuščanje, da racionalizirajo poslovanje podjetij. Torej so menedžerji upravičeni, da šikanirajo in izkoriščajo zaposlene, kot to očitno povsem razume in tudi odobrava celo predsednik GZS, čeprav je to kaznivo dejanje!? Čemu imamo še zakone in inštitucije države prava? Kaj na to pravi pravna, menedžerska stroka, aktualna politika in vlada ter tožilstvo? Podobno ugotavlja mag. Dušan Nolimal, dr. med., specialist socialne medicine z Inštituta za varovanje zdravja: »Največjo skrb zbujajo slabo vodenje in upravljanje države, sistemska korupcija ter trpinčenje (mobing) na delovnem mestu. Posameznike s psihopatskimi tendencami na vodstvenih političnih in menedžerskih položajih najdemo vsaj petkrat pogosteje kot v splošni populaciji. Takšni ljudje bodo poskušali uspevati na račun drugih.« Pravi: »Družinski zdravniki in psihiatri nas opozarjajo, da še nikoli niso imeli tako hudih primerov duševnih stisk, povezanih s krivicami in trpinčenjem v službi, kot v zadnjem času. Za vse te ljudi in seveda tudi za tiste, ki svoje stiske skrivajo, je treba organizirati takojšnjo pomoč, da ne bi zlezli v hudo depresijo ali celo naredili samomora. Upravičena je bojazen, da se bo komu zaradi nenehnega kopičenja vseh teh krivic ‘utrgalo’ in bo vzel življenje tistemu, ki ga bo v določenem trenutku doživljal kot krivca.«
Žal pa še nobena naša vlada ni ovrednotila obsega in vseh posledic šikaniranja in trpinčenja na delovnem mestu, saj še ni bila izvedena državna študija, ki bi ugotovila, kolikšna je gospodarska škoda in zato manjši BDP države. Na to opozarjata tudi dr. Fakin in dr. Fikfakova! Pred leti je v Nemčiji študija pokazala, da je bila tam gospodarska škoda 100 milijard evrov na leto. Podobno v Avstriji, kjer študija iz leta 2012 kaže na 3,33 milijarde evrov škode zaradi stresa in mobinga. V Švici je leta 2002 ministrstvo za gospodarstvo izvedlo študijo »Mobing in druge psihosocialne napetosti na delovnem mestu v Švici«. Obsega sto strani in je javno dosegljiva. Kjer politiki in sodržavljani spoštujejo delojemalce in njihove temeljne človekove pravice, so politiki sprejeli odgovornost in ukrepe. Pri nas pa je že privatizacija skupne družbene lastnine, glavne »pridobitve socialistične revolucije«, bila zakonsko izpeljana tako, da smo državljani znova še naprej ostali neenakopravni, kar je v nasprotju z ustavo in pravo demokracijo. To je vzrok za ekonomsko neenakopravnost in za neenakost ljudi pri uveljavljanju pravice. Tudi to je bil »politični mobing«, s pomočjo predvsem pravne in ekonomske stroke, najusodnejši za zastoj razvoja države!
V EU tega ne poznajo. Prepovedano je, da bi bila pri tem oškodovana gospodarska družba. Pri nas pa je važna koncentracija lastništva v menedžerskih rokah, ne glede na škodo in pravice drugih. Te dni še berem članek Korporativno upravljanje po slovensko: nedoseganje načrtov ni razlog za menjavo uprav. Katastrofa nacionalne ekonomije! Upravam, menedžerjem potem vedno pripada dobra plača, celo enormna glede na plače zaposlenih. Koliko je bilo zaradi tega stresa? Ogromno! Kaj pa je doslej pri nas storila katera koli politika, država? Koliko žrtev, ki so se celo zdravile, so evidentirali zdravstvo, inšpektorji, polic»Slovenski delodajalec hoče sužnja,« pa je sklep objavljenega intervjuja s predstojnico Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa doc. dr. Metodo Dodič Fikfak, ki se že leta prizadeva za varstvo delojemalcev pred stresom. A ni to katastrofa za pravno državo, menedžersko stroko, politiko in vlado! Tragiko mnogih zaposlenih pokaže nedavna oddaja na nacionalni TV, »Stečaji ogrožajo zdravje zaposlenih«, kjer sta sodelovala dr. Samo Fakin, direktor ZZZS, in doc. dr. Metoda Dodič Fikfak. Predstavljena je bila prva slovenska tovrstna raziskava na primeru Mure, ki pove, da so posledice odpuščanja alarmantne, predvsem zaradi stresa zaposlenih, saj menedžerji očitno na poznajo mehkih metod in so za njih delavci samo odvečni strošek. ija, tožilci, sodstvo? Kakšna je pri nas škoda? Koliko nasilnežev je bilo kaznovanih? Menda nobeden! Eventualne prisojene odškodnine plačajo kar podjetja in ustanove. Odgovornosti ni nobene! Preživel sem mobing, se zdravil, a mobinga tudi za zdravstvo nisem doživel. Diplomska naloga na FDV je le ugotovila mobing. Posledice so mi pa ostale. Že pred leti je mag. Samo Hribar Milič, predsednik GZS, izjavil v Odmevih: »Žal sta slovenska zakonodaja in regulacija taki, da delodajalce pravzaprav silita v šikaniranje, da žal brez mobinga, brez šikaniranja danes sploh ne moreš narediti nekega reda, neke učinkovitosti v slovenskem prostoru.« Mobing pa je kaznivo dejanje! Tam, kjer je mobing, ne more biti kvalitete storitev in proizvodov, so le povečani stroški, škoda, ni konkurenčnosti. Gospodarska škoda je zato velika. Novinarji opozarjajo javnost in politike na krivice, kršitve, na žrtve, a politiki kot da ne dojamejo, kaj doživljajo delojemalci. So mar brez empatije? Kaj denimo počnejo na Inštitutu za delo pri PF UL? Gledam razna »omizja«, kjer sede praviloma le podrejeni uradniki izvršne oblasti, ne pa odločujoči izvoljeni politiki, predstavniki strank ali poslanci, in kjer se zato tarna, celo zgraža nad neživljenjskimi zakoni? Kdo se izmika odgovornosti? Vsaka vlada, konservativna ali socialdemokratska, kakor vsakokratna vladajoča koalicija in posredno njihovi volivci so že leta tako soodgovorni, ko podjetja, celo v državni lasti, ne plačujejo zaposlenim plač in prispevkov za opravljeno delo, številni delojemalci doživljajo pa še mobing, samo da se jih znebijo, kar je nepojmljivo. Kršene so ustavne in temeljne človekove in lastninske pravice zaposlenih. Kdo je odgovoren? Sedanji volilni proporcionalni sistem podpira osebno neodgovornost, kar je poznano, a stranke ga žal ohranjajo, SD pa vseskozi celo brani! Zakaj imamo že demokracijo in volitve? Za izbor pravičnejših učinkovitih politikov in političnih strank, ki jim podelimo mandat za oblast. Demokracija učinkuje, če imaš pravo možnost izbire in jo uporabiš, mar ne? Odgovornost je pogoj za državotvorno delovanje! Ne pozabimo tega, sicer slovenska družba ne bo ozdravela!
Franc Mihič, Ribnica

  • Share/Bookmark

Jože Tanko skrbi za banke

Sreda, Marec 11th, 2015

Zanimivo! Sredi novembra 2007 berem: «Jože Tanko, vodja največje poslanske skupine SDS, je prepričan, da menedžerski odkupi potekajo skladno z evropsko in slovensko zakonodajo ter ob ustreznem nadzoru pristojnih organov in ustanov. Evropska direktiva o prevzemnih ponudbah enakopravno obravnava vse možne akterje prevzema, tudi menedžerje. Praviloma vsak menedžerski odkup spremlja vsaj ena banka, ki po zakonih in internih pravilih za presojo posla poskrbi za ustrezno zavarovanje kreditov pri izpeljavi kupčije.« Jože Tanko je torej menil, vse je v redu z bančnimi krediti, tajkunov ni. Seveda ni bil edini, a bil je najbolj glasen. Podobno mnenje ima dr. Jože Mencinger, ki tedaj pravi: «Z menedžerskimi odkupi ni nič narobe, ker menedžerji najbrž bolje kot kdorkoli poznajo svoja podjetja, njegove možnosti in s tem tudi njegovo pravo vrednost. Najbrž ni nič narobe niti z vrnitvijo v kapitalizem, v katerem so menedžerji kar lastniki«. Konec novembra 2007 pa že berem: «Cilj predloga spremembe zakona o prevzemih je prepoved zastave vrednostnih papirjev ciljne družbe, da se onemogoči izčrpavanje ciljne družbe. Večina držav v EU ima pravila, ki prevzemniku prepovedujejo, da zastavi vrednostne papirje ciljne družbe za pridobitev denarja ali posojila (kredita) s strani finančnih institucij (bank). V nekaterih državah je prepoved tovrstnega financiranja absolutna, v nekaterih pa se ga vendarle dopušča, vendar pod zelo strogimi pogoji in pod drobnogledom nadzorne institucije.« Decembra 2007 pa potem le preberem, da je tudi Tanko govoril o boju proti tajkunom. Naenkrat je ugotovil: »V Sloveniji imamo zakonodajo za področje lastninskih sprememb, ki pa ni zadostna. Njene pomanjkljivosti omogočajo prikrito lastninsko preoblikovanje in nastajanje kartelov. Treba je izboljšati vlogo bančnega sistema in nadzornih institucij. Preprečiti je treba monopole in preverjati trg vrednostnih papirjev. Treba je izboljšati nadzorni sistem nad postopki zadnje faze privatizacije.” Tanko naenkrat le spozna, da zakonodaja o prevzemih ni v redu, kot je trdil še pred slabim mesecem. Kako je bilo sicer mogoče, da so v EU edino slovenski zakonodajalci in izvršna oblast dopuščali izčrpavanje ciljne gospodarske družbe in tako prispevali k nastanku bančne luknje? Kdo to sedaj plačuje, kdo odgovarja? Plačujemo davkoplačevalci, noben politik pa za to ne odgovarja!? Jože Tanko pa še naprej skrbi za banke, saj nedavno sprašuje vlado, koliko je bilo naznanitev sumov kaznivih dejanj, koliko oseb je naznanjenih in iz katerih bank? Skrb Tanka za banke je seveda odmevna, a skrb za preživetje davkoplačevalce je še bolj potrebna! Velja za vse politike!
Franc Mihič

  • Share/Bookmark