Zakaj Slovenija ne more postati Švica?

Z (raz)prodajo ne bomo rešili slabega upravljanja države.
Tako preberem v članku, ki obravnava že leta obravnavano, a nikoli dorečeno temo, to je, privatizacijo in upravljanje podjetij in ustanov, kar deli politiko, ta pa narod. Ponovno berem tudi: »Raziskava britanskih ekonomistov kaže, da evropska sredstva spodbudijo razvoj le v približno v 30 odstotkih regij. Glavna dejavnika pri tem sta pričakovana učinkovitost vladnega aparata in lokalnih oblasti ter morda nekoliko presenetljivo izobraženost prebivalstva. Nadpovprečna izobraženost lahko prinese večji izkoristek evropskih sredstev in tudi 0,63 odstotne točke višjo rast BDP kot v regijah z manj izobraženim prebivalstvom. V Sloveniji višje rasti BDP ni bilo mogoče opaziti. Odgovor za takšno stanje lahko torej iščemo tudi v neučinkovitosti občin in vlade.« Kaj pa če v Sloveniji le ni prave izobrazbe?
Druga svetovna gospodarska velesila, komunistična Kitajska, je že pred davnimi desetletji to samokritično ugotovila in si znanja pridobila, ki so temelj njihovega uspeha in svetovnega prodora! Ali je pri nas torej ustrezno potrebno znanje za rast oz. za odkritje in ovrednotenje potencialov gospodarskega razvoja, potencialov za višjo dodano vrednost in rast BDP? Menim da ni znanja. Dokaz. Neizkoriščeni slovenski gozd oziroma les, ki ponuja potencial za 30.000 kvalitetnih delovnih mest. Zakaj? Ekonomist dr. Aleksandar Kešeljević lani javno pove, da lesna panoga, ki predstavlja zdaj le 1,5 odstotka BDP in zaposluje še 20.000 ljudi, žal nima ne sposobnosti in ne znanja, marketinškega in poslovnega znanja, da bi lahko pričakovali kakršne koli nove rezultate gospodarjenja z neizrabljenim slovenskim lesom, to je nova delovna mesta in novo dodano vrednost. Pravi celo, da ne bi pomagalo, tudi če bi panogi gozd oziroma les podarili?! Do sedaj je v gozd posegla samo narava-žled, potencial lesa pa še naprej »izvažajo« nepodjetni lastniki, tudi država, skoraj noben podjetnik ga ne ovrednoti na trgu tako kot v Avstriji, Švici, Danski in še kje. Tam gospodarstvo ovrednoti les v produkte z visoko dodano vrednostjo in še vedno konkurenčne na trgu. To dosežejo tudi z lesom iz Slovenije, a pri dva do trikrat višjih plačah njihovih zaposlenih. Slovenska podjetja pa mirno uvažajo za svojo proizvodnjo višje ovrednoten les, tudi slovenski, v obliki raznih materialov, specialnih pol produktov in zaposlenim izplačujejo mizerne plače, a kljub temu še vedno hirajo. V Švici pa vlada poskrbi za višje ovrednotenje lesa in gozda in naroči študijo pri renomirani mednarodni svetovalni inštituciji in visoki šoli-fakulteti. Vlada pri tem deluje, da pokaže potencial in nadaljnje smeri za še višje stopnje ovrednotenja lesa in gozda. Švica seveda ni pri tem edina. Pri nas je že lani ekonomist dr. Marko Jaklič kritično ugotovil, da je bistvena pomanjkljivost koalicijskega sporazuma pomanjkanje strateškega povezovanja med znanostjo in podjetništvom in še opozarja: »Strategijo pametne specializacije bi morali sprejeti že zdavnaj« . Prof. dr. Dragan Mihailović z Inštituta Jožefa Stefana pa dodaja: »Ta dokument je povezan z edinim resnim virom razvojnega denarja, a strategijo pametne specializacije smo do zdaj popolnoma zavozili!« Ali ni to del odprtega države, da vlada še ni napisala ustrezne strategije pametne specializacije in je še ni poslala evropski komisiji, kjer Slovenijo čaka tri milijarde evrov?! Ali so proizvajalci znanja, univerze, visoko šolstvo, inštituti »prodajali in še prodajajo« vladam, prebivalstvu, gospodarstvu res ustrezno znanje za razvoj dežele, za nova delovna mesta, za dvig dodane vrednosti in BDP-ja?
Menim, da ne! Stanje konkurenčnost slovenskega gospodarstva in zlasti »zanemarjeni potencial domačega lesa«, velikega naravnega bogastva, to očitno dokazuje. Kliče po novem potrebnem ustreznem znanju za pametne konkurenčne inovacije in specializacijo naše dežele!, za povečanje naše suverenosti in blagostanja. Kako do ustreznega znanja za pametno specializacijo dežele, in nato tudi za privatizacijo državnih podjetij? To je prvovrstno politično vprašanje vlade in vse politike. Vprašanje aktualno tudi za državljane!
Kdaj bo torej Slovenija lahko postala slovanska Švica?
Franc Mihič

http://www.bafu.admin.ch/aktionsplan-holz/10306/13308/index.html?lang=de

  • Share/Bookmark

2 odgovorov to “Zakaj Slovenija ne more postati Švica?”

  1. medapolnaskleda komentira:

    Najbrž bi bilo treba pozvati na odgovornost tiste, ki ne delajo dobro ali delajo škodo. Vsak zakon ima podpisnika, vsaka odločba, vsak sklep.

    Enega slabega odločevalca za drugim na pranger, potlej pa pride na vrsto še izobraževanje.

  2. hubert komentira:

    Da odgovornost, a tudi zato je potrebno ustrezno znanje.