Humanost režima Tita?

»Iskren množičen pozdrav v srcu herojske Ljubljane. Včeraj opoldne sta predsednik Kim Il Sung in Tito obiskala glavno mesto Slovenije. Sto tisoč občanov na ulicah«, je pisalo v Delu 10. maja 1975. Oba sta imela govor na Trgu revolucije. Tito je dejal: »Tovariš Kim Il Sung je tvorec demokratične ljudske republike Koreje.« Etiopski cesar Haile Selasie na obisku l. 1959, berem dalje. Dve celini dva režima, dva voditelja, ki sta imela le nekaj skupnega: samodrštvo, brezčutnost, tiranijo in samopoveličevanje. Berem še članek v Delu iz l. 1989, »Admiral sredi lakote«, ki sodi med najbolj varovane skrivnosti slovenskega tiska; »Svetovne poročevalske agencije iz Etiopije poročajo, da zaradi suše in lakote smrt grozi najmanj petim milijonom ljudi. Adis Abebo pa je obiskal jugoslovanski obrambni minister admiral Branko Mamula in je z etiopskim kolegom podpisal sporazum o vojaškem sodelovanju. Ali je jugoslovansko orožje namenjeno, kot pomoč stradajočim. Vrednost izvoza jugoslovanske vojaške industrije znaša okrog dve milijardi dolarjev, s čimer se je prebila proti vrhu seznama trgovcev z orožjem. Zlasti v državah v razvoju in med neuvrščenimi vznikajo še druga vprašanja. Trgovino z orožjem povezujejo z globoko gospodarsko krizo in se sprašujejo, ali jo Jugoslavija upa rešiti s pomočjo vojaškega industrijskega kompleksa in trgovanja z orožjem.«
Tako lahko berem zopet letos v tisku. Toliko o humanosti, poštenosti in ekonomski uspešnosti državnika Tita in njegovega režima. Za osvežitev spomina, tudi nekaterim doktorjem, članov DZ RS! Zgodovina je vedno poučna, velja za vse!
Franc Mihič

  • Share/Bookmark

2 odgovorov to “Humanost režima Tita?”

  1. stricmarc komentira:

    Socializem se ni nikoli sliceval na humanizem, pač pa na pravičnejšo družbeno ureditev, kjer ne bi bilo izkoriščevalskega razreda, pač pa bi bila vladavina proletarjata. šele v osemdestih letih so Kučan in tovarišija začela uporabljati izraz socializem po meri človeka. V današnjih časih se izraz humanizem uporablja za človekoljubje ( humanitarna pomoč) ali pa za orodje, podobno kot demokracija in svoboščine za spodkopavanje nam neprijaznih režimov. Toliko za osvežitev spomina. Poštenje je tako moralna kategorija in si jo predstavljamo zelo različno. Še deset božjih zapovedi ni veljalo za vse, ampak samo za krščansko skupnost. znotraj nje. O ekonomski učinkovitosti pa tole: Jugoslavija z 22 miljoni prebivalcev je bila zadolžena za 20 miljard dolarjev. Koliko je danes Slovenija z 2 miljonoma prebivalcev?

  2. hubert komentira:

    »Komunizem je bil odklon od idealov francoske revolucije, ki jo je Marx izredno cenil. Marksistična ideologija je bila že od začetka polna nasprotij, saj je po eni strani težila k enakosti in pravičnosti, celo k demokraciji, po drugi strani pa je od vsega začetka vključevala tudi očitno nedemokratične, celo genocidne elemente (članki Marxa in Engelsa iz leta 1848/1849 in nato iz leta 1863 ter njuna korespondenca govorijo o iztrebljanju Čehov, Slovencev in drugih tako imenovanih nezgodovinskih ljudstev). Demokratični trend se je vzpostavil z razvojem marksističnih socialdemokratskih strank v srednji in zahodni Evropi, medtem ko so protidemokratični in diktatorski elementi začeli tvoriti ideologijo skupin, iz katerih se je nato razvil komunizem.
    Sovjetska zveza je tovrstna nasprotja v svoji osnovni ideologiji ohranila celo pod Stalinom. Njen ideal je bila še vedno uresničitev libertarnih načel ter odprava države, kot je pisal Lenin; to je, denimo, jasno razvidno iz Stalinove ustave iz leta 1936, prvovrstnega primera demokratičnega programa v najčistejši obliki. Dejansko stanje pa je bilo diametralno nasprotno: zatiranje, ustrahovanje, korupcija, umori, mučenje. Kljub temu je velika večina sovjetskih državljanov resnično verjela kvaziliberalni propagandi in po mojem mnenju so na koncu ravno ta notranja nasprotja najbolj prispevala k padcu režima. V končni analizi so bili ekonomska neučinkovitost, korupcija in teror rezultat odsotnosti dosledne podlage za ureditev komunističnega režima.«
    Jehuda Bauer je mednarodno priznani strokovnjak za proučevanje rasizma, antisemitizma in holokavsta.
    DELO, Sobotna priloga, 16.08.2014
    http://www.times.si/slovenija/neprimerno-merjenje-cloveskih-zrtev-skozi-prizmo-razlik-med-totalitarizmi–NONE-5468c213da.html