Seznam želja ne more biti strategija!

Da samo »kapica« res ne bo rešila Slovenije, je lahko že marsikomu jasno. Nazorno problem razvoja države opiše nedavni članek »Seznam želja ne more biti strategija«, kjer profesor dr. M. Jaklič kritično ugotovi, da je bistvena pomanjkljivost koalicijskega sporazuma pomanjkanje strateškega povezovanja med znanostjo in podjetništvom. V osnutku sporazuma je omenjena strategija pametne specializacije, ki je eden od pogojev za črpanje evropskih sredstev in opozarja: »Strategijo pametne specializacije bi morali sprejeti že zdavnaj« .
Prof. dr. Dragan Mihailović z Inštituta Jožefa Stefana pa doda: »Ta dokument je povezan z edinim resnim virom razvojnega denarja, a strategijo pametne specializacije smo do zdaj popolnoma zavozili!«
Permanenten problem slovenske politike je torej strateški načrt razvoja države, za kar je potrebno profesionalno ugotoviti realne razvojne potenciale države. Mar kdo meni drugače?
Bivši rektor UL dr. Jože Mencinger meni drugače! V znanem članku »Neuporabnost Kisika za gospodarstvo« se sprašuje in ugotavlja: «Kako sprostiti strateške investicije in okrepiti financiranje globalno konkurenčnih razvojnih projektov? Naj vlada ugotavlja, kateri so globalni konkurenčni razvojni projekti? Mar ni to posel delodajalcev in ne vlade?” Kdo je dolžan oblikovati strateški razvojni načrt države, vlada ali gospodarstvo? V EU se ve, da je to vlada.
V EU čakajo na načrt pametne specializacije oz. načrt razvoja Slovenije celo kohezijska »razvojna sredstva«, v višini ca. več kot treh milijard evrov. Ali bomo mogoče raje povečevali dolg države? Slovenija že dolgo čaka politiko in vlado in njeno javno stroko, da ji pokaže strateški načrt razvoja! Slovenija pa v mednarodni konkurenci že leta nazaduje, zato seznam želja ne more biti strategija!
Franc Mihič

  • Share/Bookmark

Komentiranje je onemogočeno.