Predvolilna zmota Židana in Erjavca?!

Na zadnjem predvolilnem soočenju prvakov parlamentarnih političnih strank na RTVSLO-TV1 je mag. Dejan Židan nasprotoval privatizaciji podjetij v državni lasti, češ da so tudi državna podjetja dobičkonosna. Navedel je primere Petrola, Telekoma in Krke. Prva dva sta praktično zgodovinska monopolista, Krka pa je podjetje, kjer država nima večinskega odločujočega deleža in kotira na borzi.
Žal pa je res, da državni kapital v podjetjih v državni lasti daje izgubo, saj sta lani državni Kapitalska in Odškodninska družba, nosilki plemenitenja donosa državnega kapitala oz. kapitala državljanov, zaradi slabih naložb, končali s 120 milijoni izgube. Oba prvaka sta zagovarjala reševanje gospodarjenja z gozdom oz. lesom, tudi zaradi žledoloma, z novim državnim podjetjem, saj je sedaj gospodarski izkupiček gozda Slovenije zelo pičel oz. je potencial neizkoriščen. Predsednik DESUS-a, Karel Erjavec, pa je za slabo gospodarjenje in majhen izkupiček enostavno obtožil tisto politiko, ki je zakonsko omogočila denacionalizacijo gozdov in je raven upravljanja gozdov prav zato tako padla, in da imamo zato takšne slabe rezultate gospodarjenja z gozdom in lesom. Ali politik Erjavec res ne dojame, da imamo v gozdovih lesa v izobilju kljub denacionalizaciji in se šele tu začne problem, ki naj bi ga reševala tudi politika? Če politika še vedno tega ne dojame, potem ni pričakovati rešitev za takšno predelavo, ki daje višje ovrednotenje lesa na mednarodno primerljivo dodano vrednost na zaposlenega in razvoj konkurenčnosti predelovalne lesne in papirne industrije in seveda nova dobro plačana delovna mesta, kot so to v Avstriji, Nemčiji in Švici i.p., kjer so to že davno dosegli. Samo v Avstriji daje les ljudem 330.000 delovnih mest v verigi njegovega ovrednotenja. Lani celo ekonomski univerzitetni strokovnjak prof. dr. A. Kešeljević javno pove, da lesna panoga, ki predstavlja zdaj le 1,5 odstotka BDP in zaposluje še 20.000 ljudi, žal nima ne sposobnosti in ne znanja, marketinškega in poslovnega, da bi lahko pričakovali kakršne koli nove rezultate gospodarjenja z neizrabljenim slovenskim lesom, to je nova delovna mesta in novo dodano vrednost. Celo pravi, da ne bi pomagalo, tudi če bi panogi gozd oziroma les podarili, čeprav pravi, da neizkoriščeni slovenski gozd oziroma les ponuja potencial za 30.000 kvalitetnih delovnih mest. Problem je pomanjkanje znanja za inovativnost in konkurenčnost na trgu. Ugotovi tudi, da politika, vlada in državni zbor niso v ta namen oblikovali nobenega projekta, da za ta potencial torej ni pravega zanimanja. A dejstva so. Slovenija je s 60% površine gozdov tretja najbolj gozdnata država v EU. Pri nas so gozdovi omenjeni celo v ustavi in zaščiteni z zakonom. V zadnjih 50 letih so gozdne površine narasle za 31%, lesna zaloga za 157% in prirastek za 169%. L. 2012 je bil izvoz okroglega lesa iz Slovenije šestkrat tolikšen kot pred desetimi leti. Dragocena nacionalna surovina les gre samoumevno tja, kjer jo lahko konkurenčno plačajo, saj jo znajo ovrednotiti, na domačem in globalnem trgu. Les gre torej tja, kjer se trudijo razviti ali pa pridobiti za ovrednotenje potrebno znanje in verjamejo, da se izplača trud in vlaganja v raziskave in razvoj, ne pa životarjenje podjetij ob nizkih delavskih plačah. Obeti niso dobri, saj nobeden politik, ne voditelj na tem soočenju, ni oporekal navedenim trditvam predsednikov strank SD in DESUS?!
Franc Mihič

Franc Mihič

  • Share/Bookmark

Komentiranje je onemogočeno.