Čas je za razmislek in za odgovornost!

Res je čas za razmislek. Tone Rop kot Robin Hood ali hud Robin, je bilo vprašanje dr. Bajuka , prvaka NSi, l. 2004 “Ne glede na to, da še vedno predstavljate svoj predlog kot neko plemenito delo roparskega viteza, ki jemlje bogatašem in pomaga revežem, kakršen je bil Robin Hood, drugod po svetu takim, ki delujejo nasprotno, pravijo hud Robin,” je delo predsednika vlade mag. Toneta Ropa ponazoril dr. Bajuk, ki je bil prepričan, da je tedanja napovedana davčna reforma še en dokaz za nadaljnje ščitenje lastnikov kapitala. “Po nepotrebnem ste hud bolj kot Robin,” mu je tedaj odgovoril mag. Rop, sedaj pa najbolje plačani slovenski evropski uslužbenec, tedaj LDS, danes SD-, in zanikal, da želi vlada zaščititi kapital. Pred davčno reformo njegove vlade iz l. 2004, je ministrstvo za finance sicer zagovarjalo načelo, da je treba delo obdavčiti manj, kapital pa bolj. Berem pa. To se ni zgodilo. Rop torej ni bolj obdavčil kapital in ne manj delo, torej nasprotno kot je napovedal. Bajuk je torej imel prav.
Berem tudi. Plače so še naprej obdavčene z visoko dohodnino, pri kateri davčna stopnja hitro doseže 50 odstotkov. Plače so v resnici največja žrtev hitre in visoke progresivne obdavčitve, odkar ta ne velja več za obresti, dividende, kapitalske dobičke in najemnine. Slovenija je leta 2007 petstopenjsko dohodninsko lestvico nadomestila s tristopenjsko in hkrati znižala najvišjo dohodninsko stopnjo s 50 na 41 odstotkov. Sledila je popolna odprava davka na izplačane plače, zvišala pa se je tudi splošna olajšava. Vsi ti ukrepi so v Sloveniji plačni davčni primež znižali, tako za nizke kot visoke dohodke. Slovenija pa za razliko od mnogih drugih držav ne pozna socialne kapice, ki bi sicer znižala davčno obremenitev tistih z višjimi dohodki. Zaradi tega je, bi lahko rekli, pri visokih plačah mednarodno nekonkurenčna. Kljub visokim izdatkom za visoke bruto plače prejemnikom ostane manj, kakor bi hoteli sami in njihovi delodajalci, posebno če jih hočejo obdržati pri sebi. Pa vendar, berem in sam menim, da stroški dela in plač, delojemalci še zdaleč niso glavni vzrok za večletno nazadovanje mednarodne konkurenčnosti Slovenije. Zakaj pa lahko npr, danska, nemška in avstrijska podjetja kljub visokim obdavčitvam dela tako dobro poslujejo? Ker jim ni prva »skrb koncentracija lastništva v rokah menedžerjev« na račun razvoja podjetja in plač zaposlenih ali celo na račun davkoplačevalcev, temveč vlagajo v raziskave trgov, v razvoj pravih ciljev in razvoj podjetij, tudi v zaposlene, v patente, v blagovne znamke, v prodajo na svetovnih trgih in podobno. Kar nam, predvsem oblasti, že leta sporočajo povsem nazorno tudi iz švicarskega Svetovnega gospodarskega foruma, Davosa. Kdor to razume je potem lahko na oblasti, da obrne trend nazadovanja!
Čas je za razmislek in za odgovornost, saj nazadovanju Slovenije še ni videti konca!
Franc Mihič, univ.dipl.inž.

  • Share/Bookmark

Komentiranje je onemogočeno.