»V ognju groze plapolam!«

Osupljivo obtožujoče nelogične zaključke berem v tej kolumni ob dogodkih v Grahovem, v Delu 9. aprila. Da, groza je med ljudmi prevladovala, ko je KP med NOB še z »boljševistično revolucijo za Stalina« ljudi delila in mnoge pogubila, ter »ogenj groze« s tem prižgala. Tako že uči tudi zgodovinska znanost in povedo pričevanja. Groza me je, ko preberem g. kolumno Petra Kolška, da »ni niti kančka priznanja groze«, ko so že zajete, torej predane, po končani bitki, še na pol žive, pometali v ogenj. Povsem umetna je tudi trditev, češ na spomeniku piše, da so bili komunisti Neslovenci. Trditev, ki zopet podžiga sovraštvo. Povsem pa je logično in je dejstvo, da je tedanje politično mišljenje komunistov bilo tuje vsem nasprotnikom komunizma, za kar so bridko plačali, tudi z življenjem, čeprav so se bali le nadaljevanja Stalinovega »gladomora« v Ukrajini in gulagih, ko so komunisti pobili več ko 20 milijonov sodržavljanov, ne glede na vojno. Niti besede nisem slišal v Grahovem, da se partizani niso borili tudi nacizmu in fašizmu, žal pa za prevlado komunizma, stalinizma! Kar se je zgodilo in to zelo na silo. Nepojmljiva je zloraba g. Kolška in njegovo ponižanje zgorelega dvaindvajsetletnega pesnika, ko pravi, pesnik ni bil političen človek.
Zakaj in čemu pa se je potem pesnik France Balantič uprl in zato zgorel?
Franc Mihič

  • Share/Bookmark

Komentiranje je onemogočeno.