Arhiv za April, 2014

Nedosleden in zavajajoč intervju 27. aprila na TV!

Torek, April 29th, 2014

Spoštovani Varuh pravic gledalcev in poslušalcev!
Podajam pritožbo na nedosleden in zavajajoč intervju v nedeljo, 27. aprila, zvečer na TV 1, odgovorne urednice UPE Informativnega programa, mag. Ksenije Horvat Petrovčič, ker menim, da so bile s tem kršene pravice poslušalcev in gledalcev RTV SLO, saj je bil voden tako, da dr. Janko Prunk v nedeljskem intervjuju na nacionalni TV1 ni povedal niti besede o žrtvah 2. svetovne vojne kot jih ugotavlja Inštitut za novejšo zgodovino, kar je objavila sama RTV SLO. Na dan upora bi se menda ja spodobilo povedati tudi podatke o žrtvah 2. svetovne vojne v Sloveniji.
Tam lahko preberem. V vojnem in povojnem nasilju je umrlo 6,5 % Slovencev so rezultati projekta popisovanja žrtev medvojnega in povojnega nasilja, pravi vodjo projekta, zgodovinarka dr. Vida Deželak Barič na Inštitutu za novejšo zgodovino v intervjuju, ki je objavljen 10. junija 2012 strani RTV SLO, kjer zgodovinarka med drugim pravi: »Najbolj je bila prizadeta Ljubljanska pokrajina. Tu je bil center slovenske politične elite – tako meščanske izpred vojne kot tudi novo nastajajoče revolucionarno-odporniške, kar je poleg italijanske okupacijske politike odločujoče pogojevalo tok dogodkov. Ljubljanska pokrajina je zgubila 9,5 odstotka prebivalstva. Tukaj se je namreč vzpostavil zelo močan odpor proti okupatorju, ki je šel z roko v roki z revolucijo, čemur je sledila reakcija meščanskega tabora. V Ljubljani so se že leta 1941 dogajale likvidacije, nato so množične likvidacije potekale leta 1942 na partizanskem ozemlju. To je bistveno spodbudilo vzpostavitev samoobrambnih vaških straž, po kapitulaciji Italije, ko se dogaja radikalni obračun s četniki in vaškimi stražarji, pa organiziranje domobranske vojske. Med partizanstvom in zlasti v Ljubljanski pokrajini dobro izurjenim ter številčnim domobranstvom je potekal intenziven spopad med vojno, temu pa je sledil tudi strahoten obračun zmagovite strani nad premagano po končani vojni. Prav zaradi naznačenega dogajanja ima Ljubljanska pokrajina največ smrtnih žrtev, pri je čemer najvišje število žrtev imela protirevolucionarna stran, in to predvsem zaradi povojnih pobojev. Partizansko-revolucionarni tabor je povzročil več kot 24.000 žrtev – med vojno in po njej. Če ne bi bilo povojnih pobojev, bi Slovenci imeli za 15 odstotkov manj žrtev. Italijanski okupator je povzročil nekaj čez 6.400 žrtev. Protirevolucionarni tabor, v katerem so zajete vaške straže, četniki in vse tri veje domobranstva, so zakrivili smrt 4.400 ljudi – to so žrtve, ki so padle v njihovih samostojnih akcijah, ne pa žrtve, ki so jih povzročili v sodelovanju z okupatorjem (te žrtve so prištete k številu žrtev okupatorja), itd.” Več na: http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939 Prosim za vaš odgovor!
Franc Mihič Kosovelova 2a 1310 RIBNICA

  • Share/Bookmark

Ali je bila krvava revolucija med NOB zaman?

Nedelja, April 13th, 2014

Leta berem in znova zopet berem, da delodajalci samo lani niso plačali za 240 milijonov evrov socialnih prispevkov. Durs je lani izterjal le polovico denarja. Prijava je ključna. Kako pa oblast, leva in desna, že več kot 20 let pelje delavce žejne čez vodo, ko oblast pravi, vsak naj za preverbo rednega plačevanja socialnih prispevkov poskrbi kar sam? Država pa si opere roke, čeprav ima ravno ona prva evidence! Visoki uradnik Dursa, predstavnik oblasti, jasno brez zadržkov pove na TV, da naj delavci sami poskrbe in preverjajo, če so jim delodajalci plačali socialne prispevke, in to pisno ali preko e-uprave. Ko in če zaposleni ugotovijo, da jim prispevki niso plačani, naj podajo pismeno prijavo.
Delojemalec torej, ki ne preverja plačevanja svojih socialnih, zdravstvenih prispevkov na Dursu ali pri Zdravstveni zavarovalnici, plačljivih sicer od njegove bruto zaslužene plače, ker ne ve, da mora preverjati, je za goljufijo in storjeno mu krivico in oškodovanje kriv kar sam?! Tudi, ko to ve, pa ne preveri, ker ne zna ali ne zmore? Tudi, če ne ve, da se mora pismeno pritožiti na navedene in druge inštitucije, in tudi, če tega ne zna ali ne zmore? In vse to naj počno zgarani delavci, delojemalci, ki preprosto zaupajo v poštenost države! V isti TV oddaji Slovenka, poslanka v avstrijskem parlamentu pove, da v Avstriji taki primeri sploh niso mogoči, saj avstrijska javna inštitucija, npr.:zdravstvena zavarovalnica, poda podjetnika, ki ne plača zdravstvenih prispevkov, takoj na sodišče, kjer mu preti stečaj. To »tam na drugi strani Alp« torej ne počno zgarani in oškodovani zaposleni, temveč prizadete zaščitijo predvsem državne ali druge inštitucije, zlasti Delavska zbornica. Kako pa v Sloveniji ogoljufanim delavcem, ki ostajajo brez plač in neplačanih socialnih prispevkov pomaga oblast in pravna država, pa vidimo vsak teden na TV ekranih! Kje so tu z ustavo zaščitene osnovne človekove pravice in njihovi skrbniki? Jim potem lahko še zaupamo? Problem, ki je sramota za levico in seveda “pošteno desnico”! Levica je za časa mag. Ropa »uzakonila« to goljufijo in je tiho. Minister mag. Janez Drobnič je že v Janševi vladi dejal, delavci so sami krivi za krivico prikritega neplačevanja prispevkov, sicer odtegnjenih od njihovih plač? Kje so potem prispevki obležali, kdo se jih je prisvojil? Minister mag. Andrej Vizjak je l. 2012 zopet dejal, da je država skoraj nemočna, da pa je njihova naloga zagotoviti pravno državo. Tu je tudi desnica povsem zatajila. Poslanec Jože Tanko pa celo pravi, “Mnogim podjetjem smo pomagali”, a ne razume, da je bila to pomoč z ukradenim denarjem zaposlenih in to le njihovim lastnikom in slabo vodenim podjetjem. Poslanca Tanka pa očitno nič ne moti, da so pri tem zaposlene prikrito ogoljufali in oškodovali, odrekli sodno varstvo! Minister dr. Franci Križanič v Pahorjevi vladi je sicer hotel še naprej »pomagati« z delom delavčeve plače ne da bi delavce o tem vprašal, a je ta zakon, na pobudo Semoličevih sindikatov, le odpravilo Ustavno sodišče. Praksa prikritega neplačevanja, goljufanja zaposlenih pa se nadaljuje! Za nekatere delodajalce pa je neplačilo plač in prispevkov za socialno varnost nekaj čisto normalnega, ugotavljajo sindikati. Protestirajo pa ne!? Vlada Alenke Bratušek in njen gospodarski minister Metod Dragonja pa napoveduje, da bo vlada »pomagala« slabim podjetjem in uvedla odlog plačila socialnih prispevkov zaposlenih, čeprav so že l. 2011 ustavni sodniki, po skoraj 13 letih iz zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, odstranili besedilo, ki je delodajalcem omogočalo odlog, obročno plačilo, odpis in delni odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih. US je odločilo, da taka zakonska ureditev pomeni protiustaven poseg v lastninsko pravico delavcev, in da zaradi koristi delodajalca vse tveganje in škodljive posledice nosi le delavec. Ob tem se resno sprašujem, zakaj imamo torej izvršno in zakonodajno oblast?
Kdo se tu spreneveda in norce brije, ščiti goljufe, kakor je bivši predsednik US dr. Ernest Petrič imenoval direktorje, ki ne plačujejo socialnih prispevkov zaposlenih? Mnogim takšnim direktorjem niso bili tuji tudi »tajkunski prevzemi podjetij« na škodo nekdaj skupnega družbenega premoženja brez osebnega plačila. Ponovno zgrožen berem, da so bili še konec leta 2007 tajkunski bančni krediti za Jožeta Tanka, in seveda SDS ter tudi NSi, povsem O. K. Vodja tedaj največje poslanske skupine SDS tedaj pove, da je prepričan, da menedžerski odkupi potekajo skladno z evropsko in slovensko zakonodajo ter ob ustreznem nadzoru pristojnih organov in ustanov. Pravi: »Evropska direktiva o prevzemnih ponudbah enakopravno obravnava vse možne akterje prevzema, tudi menedžerje. Praviloma vsak menedžerski odkup spremlja vsaj ena banka, ki po zakonih in internih pravilih za presojo posla poskrbi za ustrezno zavarovanje kreditov pri izpeljavi kupčije.« Podoben odgovor so podali iz NSi. Edino SDS in NSi tedaj torej nista imeli nobenih zadržkov glede menedžerskih »nakupov« z bančnimi krediti, ko prevzeto podjetje prevzemniku menedžerju odplačuje menedžerske kredite, dokler zmore, potem pa shira, davkoplačevalci pa »radodarnim bankam poplačamo kredite«, ker ne gre drugače. Takšno, »prevzemom in menedžerjem na kožo« gospodarsko finančno zakonodajo je večinoma napisala pravnica dr. Nina Plavšak, SD, največ za časa ministrovanja mag. Antona Ropa. Svetovala je tudi Janševi vladi. Vladam pa je bilo znano, da je v Nemčiji prepovedana vsakršna pomoč ciljne družbe pri nakupu delnic, ki bi jo le-ta nudila prevzemniku. Ta pomoč se nanaša na posojila, garancije, zavarovanja in za predujme. Ciljna družba ne more dajati zavarovanj prevzemniku v primeru prevzemov. Kje je bila pri nas in je pravica zaposlenih, državljanov do pravičnega enakega dostopa do kupnine družbene lastnine? Zopet tudi berem zame nepojmljivo in škodljivo ter nesprejemljivo izjavo dr. Jožeta Mencingerja, ministra za gospodarstvo v prvi slovenski Peterletovi vladi, rektorja univerze, profesorja ekonomike na pravni fakulteti, objavljeno v Gospodarskem vestniku v leta 1996 /98: »Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.« Veliko se nas spomni tudi njegove javne izjave, »certifikati so le papirji«, skoraj brez vrednosti, pa so mnogi premeteni menedžerji lahko s temi brezvrednimi papirji potem zelo obogateli in »prevzeli« podjetja. Odmevne izjave z usodnimi posledicami za moralo, pravo, državo in demokracijo. Dr. Jože Mencinger pa je sedaj nosilec liste stranke PS -Pozitivne Slovenije za volitve v evropski parlament? Imeli smo torej »skupno družbeno premoženje vseh državljanov«, dejansko pa lastnino samo komunistov edinih na oblasti. Kako je »izginila skupna družbena lastnina«? Ali je bila revolucija za »vse je naše« torej zaman ? Kje je torej vsaj delojemalčeva pravica do razpolaganja z zaslužkom iz njegovega dela? Kje je tu levica, ki je na oblasti že desetletja, več kot pol stoletja? Kje je tu »poštena desnica novega reda«? To je sramota za družbo, stroko, pravo, politiko in državo? Tudi za »rdeče veličastne delavske« Stožice! Ali vas in nas ni čisto nič sram pred oškodovanimi sodelavci, sosedi in sodržavljani EU? Kako dolgo bo še delavec za krivice kriv kar sam? Ali so to rezultati ohranjanja vrednot NOB -ja? Ali je bila krvava revolucija med NOB res povsem zaman?
Franc Mihič, univ.dipl.inž.

  • Share/Bookmark

»V ognju groze plapolam!«

Sreda, April 9th, 2014

Osupljivo obtožujoče nelogične zaključke berem v tej kolumni ob dogodkih v Grahovem, v Delu 9. aprila. Da, groza je med ljudmi prevladovala, ko je KP med NOB še z »boljševistično revolucijo za Stalina« ljudi delila in mnoge pogubila, ter »ogenj groze« s tem prižgala. Tako že uči tudi zgodovinska znanost in povedo pričevanja. Groza me je, ko preberem g. kolumno Petra Kolška, da »ni niti kančka priznanja groze«, ko so že zajete, torej predane, po končani bitki, še na pol žive, pometali v ogenj. Povsem umetna je tudi trditev, češ na spomeniku piše, da so bili komunisti Neslovenci. Trditev, ki zopet podžiga sovraštvo. Povsem pa je logično in je dejstvo, da je tedanje politično mišljenje komunistov bilo tuje vsem nasprotnikom komunizma, za kar so bridko plačali, tudi z življenjem, čeprav so se bali le nadaljevanja Stalinovega »gladomora« v Ukrajini in gulagih, ko so komunisti pobili več ko 20 milijonov sodržavljanov, ne glede na vojno. Niti besede nisem slišal v Grahovem, da se partizani niso borili tudi nacizmu in fašizmu, žal pa za prevlado komunizma, stalinizma! Kar se je zgodilo in to zelo na silo. Nepojmljiva je zloraba g. Kolška in njegovo ponižanje zgorelega dvaindvajsetletnega pesnika, ko pravi, pesnik ni bil političen človek.
Zakaj in čemu pa se je potem pesnik France Balantič uprl in zato zgorel?
Franc Mihič

  • Share/Bookmark