Korupcija se je kot bakterija zažrla v organizem Slovenije

Povsem se strinjam, kar berem v naslovnem članku, da smo načeloma smo vsi proti korupciji, vedemo pa se drugače – izkoriščamo zveze in poznanstva, ne zahtevamo računa . Če bomo vsi delovali koruptivno, nas kmalu ne bo več. Morda je ravno zato, ker je bilo tega preveč, država končala v takšni gospodarski, socialni, tudi kulturni in politični krizi. Pozabili smo na red, neformalne mreže so se razbohotile. Če hočemo dostojno živeti, bo treba spet vzpostaviti red v družbi, kar pa bo brez zavedanja o pomenu zdravih vrednot družbe in o potrebi po uveljavljanju družbene odgovornosti zelo težko. Žal so pri nekaterih narodih njihove kulture takšne, da je korupcija del njihovega življenja, predvsem poslovnega. S tem se zmanjšuje napredek naroda, ki zaradi želje po bogastvu nekaterih, ki so v manjšini, zlorablja človekove pravice mnogih, zlasti tistih manj vplivnih in manj ¬bogatih.
Zato je še posebej zaskrbljujoče dejstvo, da sta korupcije osumljena celo ministra za izobraževanje, znanost in šport, bivši in sedanji, oba iz vrst SD, to je ministrstva, kjer se generirajo »kadri in znanja, nove rešitve naše perspektive«! Ko pa v članku »Sladka delitev evropskega denarja« v višini 30-milijonov evrov, preberem še o utemeljenem sumu, da je vlada oz. njegova agencija za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma SPIRIT zaradi pritiska tik pred zdajci spremenila razpis za delitev sredstev, sem zelo zaskrbljen. Celo bivši minister za gospodarstvo komentira, da že to, da so merila spremenili v zadnjem trenutku, je po njegovem mnenju nenavadno. »Očitno je nekdo »dal direktivo«, da se na javnem povabilu dovoli kandidirati tudi organizacijam s šolskega področja. Te so izredno pomembne, toda pri takih razpisih se morajo povezati s podjetji. Znanje se mora preliti v tržne produkte, saj bo le to povečalo našo konkurenčnost.«
Očitno pa to še ni sprejelo »zaščiteno izobraževanje in znanost«.« Bivši gospodarski minister še pravi: »Smo pa v Sloveniji evropska sredstva do zdaj delili, ne pa jih projektno usmerjali, poleg tega se pri nas dogaja, da se razpisi prilagajajo nekim strukturam. Ko je denar na kupu, se plenilske skupine združijo, trdijo, da so kriteriji previsoki in da se evropskih sredstev ne da porabiti, zato se kriteriji znižajo in jih prilagodijo.«
Ali ni to ravno problem in mogoče vzrok, da je Bruselj Sloveniji že očital, da nima jasne vizije razvoja? Evropska unija je s prvim januarjem zakorakala v novo finančno obdobje 2014–2020, v katerem Slovenijo čaka 3,3 milijarde evrov, ki jih bo mogoče pridobiti na evropskih razpisih. Od tega sta dve milijardi odvisni tudi od sprejema strategije pametne specializacije, ki predvideva sistematično povezovanje znanstvenega raziskovanja in podjetniških iniciativ. EU pa je v veliki meri zavrnila,kar je doslej Slovenija pripravila.
Ali ni to tudi zelo usodno in koruptivno ravnanje, na najvišjem nivoju države in naroda, ki je lahko poguba za našo ekonomijo? Direktorica mariborskega IRDO-Inštituta za razvoj družbene odgovornosti jasno pove: »Verjamem, da se bomo proti korupciji skupaj borili, škoda je le, da mora zaboleti, da ukrepamo.« Koga in kako mora zaboleti, da se bomo proti korupciji skupaj borili in da ne bomo več prvi svetilnik na svetu po koruptivnih menedžerjih?
Franc Mihič

  • Share/Bookmark

Komentiranje je onemogočeno.