Nekatere na sodišče!?

Tako bi lahko povsem mirno rekli za marsikoga, ki ne dojame ali noče prevzeti svoje osebne ali objektivne odgovornosti za svoja ravnanja, kot to odlično opiše mag. Janez Zeni v prispevku »Tatovi zaupanja in spoštovanja«. Da to ne velja samo za uradnike, se seveda razume. Gotovo pa po moje to velja tudi za tiste državne organe, opisane v uvodniku Dela »Nič ne vidim, nič ne slišim«, kjer piše, da je državne organe bolj skrbelo za nadaljnje poslovanje plačilnega delinkventa kot za serijsko kršenje pravic delavcev do socialne varnosti. Da ne bo zmote, ta »skrb za takšne delinkvente, ne pa za delovno ljudstvo« traja in se še izvaja skoraj vse od osamosvojitve, vse z vednostjo in pristankom politikov , čeprav gredo tudi zato podjetja in država na kant.
Lahko bi rekli, »tatovi zaupanja in spoštovanja«, a brez odgovornosti, so še kar na oblasti, saj jim volivci ne moremo izstaviti reklamacije in osebnega računa, celo na volitvah ne, kje šele na sodišču!?
Franc Mihič, univ.dipl.inž.

  • Share/Bookmark

Komentiranje je onemogočeno.