Kako postati Švica?

Slovenski parlament je sprejel novo delovno zakonodajo. Velikopotezno so jo poimenovali reforma trga dela in z njo so povezana velika pričakovanja. Tako nedavno piše novinarka Vesna Vaupotič in nadaljuje. Če naš trg dela ne bo več tako tog in zaščitniški do delavcev, potem bo slovensko gospodarstvo spet konkurenčno, naši proizvodi se bodo po vsem svetu prodajali za med in v našo državo bodo drli tuji investitorji. Z reformo smo naredili le prvi korak, trdijo delodajalci, zakonodajo bo treba spreminjati vse dotlej, ko bo slovenski delavec postal prožen kot elastika. Šele potem se bodo odprla nebesa globalne konkurenčnosti in podjetniške uspešnosti. A pogled v spričevalo, ki ga je 144 državam konec lanskega poletja izdal Svetovni gospodarski forum, poraja dvome o sadu te modrosti in kaže, da pot v gospodarski paradiž ne vodi le prek hrbta prožnega delavca. Na samem vrhu svetovne konkurenčnosti je država, ki smo jo nekoč hoteli posnemati. Švica najvidneje prednjači pred drugimi v inovacijah in učinkovitosti trga dela. V obeh kriterijih se uvršča na prvo mesto. Glede na to, da je po novi zakonodaji najdaljši odpovedni rok v Sloveniji krajši kot v Švici (60 dni), bi morali v učinkovitosti trga dela Švico prehitevati po levi. Tudi pri stroških, ki jih ima delodajalec ob odpuščanju delavca, smo celo s staro zakonodajo bore malo zaostajali, Švica je bila na 38. mestu, slovenski delavec, ki je bil ob odpuščanju nekoliko dražji, pa na 47. mestu, itd. Te dni tudi berem. Švicarski Sindikati predlagajo uvedbo zajamčene minimalne plače v okoli tri tisoč evrov, slovenska pa je menda 763 evrov bruto.
Torej je slovenski trg dela, slovenski delavec le zadosti »elastičen«, da to očitno še zdaleč ni glavni razlog nekonkurenčnosti Slovenije. Švica je tudi na šestem mestu in med tistimi državami, ki direktorje nastavljajo po sposobnostih in delovnih zaslugah. Koliko se vlada trudi, da bi s svojimi servisi pripomogla h gospodarskemu uspehu podjetij, pa smo uvrščeni na 102. mesto med Jamajko in Malavijem. Na 122. mestu smo pri učinkovitosti uprav naših podjetij. Švica pa torej prednjači v inovacijah, uvršča se na prvo mesto. »Njene znanstvenoraziskovalne institucije so med najboljšimi na svetu, odlikuje jo tesno sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom ter vlaganje podjetij v raziskave in razvoj,« navaja poročilo, »visoko produktivnost krepijo odlične možnosti izobraževanja pri delu, zaposleni in podjetja se aktivno prilagajajo novim tehnologijam.« Poročilo tudi poudarja pomen neodvisnega sodstva, močno pravno državo in odgovorne javne službe. V švicarskem tisku tudi preberem, »Sprememba gospodarjenja z energijo, večja učinkovitost rabe energije in raba obnovljivih virov, bo do l. 2035 dala 85.000 novih delovnih mest«, je pokazala študija »SES«, ki temelji na »Analizi potencialov«, ki jo je opravila Züriška visoka šola za uporabno znanost.
Očitno je, zakaj je Švica na prestolu visoke konkurenčnosti in zakaj Slovenija celo nazaduje!
Franc Mihič

  • Share/Bookmark

En odgovor to “Kako postati Švica?”

  1. stric komentira:

    V švici sta dve največji trgovsk verigi ( Migros…) v lasti zadruge. Pri nas tega ni, saj preveč diši po komunizmu. Švica tudi nima prostega pretoka blaga, delovne sile in kapitala. Vloga države je še vedno močna. In za razliko od ostale Evrope ima še vedno naborniško vojsko. Po številu orožja na prebivalca pa so tudi v svetovnem vrhu. Gre za visokorazvito konzervativno in povezano družbo, ki ne podlega modnim trendom posameznih ekonomskih in političnih šol.
    Za reformo trga dela pa smo tako vsi vedeli, da je to pritisk podjetništva in pritisk mednarodnega kapitala, naloga, ki jo moramo odkljukati. Da pa ne bo iz tega večjih učinkov, smo tako vedeli.