Še vedno »Stalinovi vazali«?

Nedavno je zgodovinar dr. Jože Pirjevec napisal članek »Na kateri strani je bil kdo?«, kjer v podnaslovu poudari: »Na koncu gre pač za dejstvo, da sta se pred več kot 70 leti slovenska desnica in del cerkve odločila, da prevzameta vlogo Mussolinijevega in Hitlerjevega valpta.« Ali gre res za enostavno odločitev za kolaboracijo z nacizmom in fašizmom?
Ali to vodi k spravi, odpravi delitev? Po moje ne.
To je zelo huda trditev in že neštetokrat ponovljena obtožba komunistov vse od leta 1941 dalje. Namen je prikrivanje in opravičevanje dejanj revolucije med NOB in po njej, ki so jo sprožili in vodili komunisti po sovjetskem vzoru in je terjala ogromne dodatne žrtve. Obtožba se še vedno javno ponavlja, čeprav ima sedaj mnogo zgodovinarjev v samostojni demokratični Sloveniji veliko bolj profilirano mnenje o tem. To je, ves čas vojne in po vojni so komunisti poskrbeli za eliminiranje, likvidiranje nasprotnikov komunizma. Dandanes je že toliko razkritega, tudi s strani zgodovinarjev, da se lahko ve, da so komunisti sprožili upor proti okupatorju šele po napadu Hitlerja na SZ, ga oklicali za njihov monopol, in takoj pričeli s pozivanjem predvsem »Za zmago Rdeče armade, Stalina, revolucije, i.p.!«, ter pričeli z likvidacijami in med tujo okupacijo sprožili še spiralo razširjanja bratomornega spopada, vse do povojnih izvensodnih pobojev. Ne trdim, da protirevolucionarna stran v stiski za golo preživetje ni zagrešila nečastna dejanja, in povzročila tudi zločine. Bistvo pa je, komunisti so poleg upora zoper okupatorja izvajali in izvedli še revolucijo po boljševističnem vzoru. Menda to ni še vedno sporno? Slovenski osrednji trg pred nekdanjo skupščino je nosil ime »Trg revolucije«! To potrjuje rezultate NOB in pove vse! Na vseh pomembnih javnih mestih pa je do l. 1948 poleg Tita visela še slika Stalina. G. J. Pirjevec med drugim tudi pravi, da se je pri nas komunizem pojavil kot protest idealističnih mladih ljudi proti gospodarskim in političnim razmeram, v katerih se je znašel naš narod po prvi svetovno vojni. To naj bi bilo opravičilo za sprožitev revolucije ob okupaciji? Menda ta sočasnost izvajanja upora in boljševistične revolucije ne spada k obrambi svobode in civilizacije? Tako je to napisal g. dr. Pirjevec, ko je pri tem razlogu povsem zamolčal sprožitev in izvedbo revolucije, kjer so komunisti na mitingih obetali »vsi enaki, vse bo naše, dol z izkoriščevalci, i.p.«, mikavno, predvsem za revne in mlade. Pred tem pa je bilo mnogim tudi v Sloveniji znano, koliko milijonov ljudi so boljševiki že pred vojno v SZ razlastili, poslali v prva koncentracijska taborišča, v Sibirijo, jih likvidirali, tudi mnoge visoke oficirje, izvršili »gladomor« v Ukrajini, kjer so prepustili smrti od lakote 4-10 milijonov ljudi, cele družine, katerim so odvzeli vse žito; nato so sovjeti pometli in zasedli baltske države in skupaj s Hitlerjem tudi del Poljske. V mnogi slovenskih domovih se je zato tedaj celo molilo: »Bog reši Rusijo in Ukrajino!« Koliko narodom vzhodne Evrope je bila po kočani 2. svetovni vojni odvzeta suverenost in so bile države bolj ali manj marionete sovjetskega režima, vse do padca železne zavese, berlinskega zidu? Mnogi narodi na vzhodu so šele tedaj znova dosegli svobodo in suverenost, tudi Slovenci. Deželam in narodom, ki so jih osvobodili zahodni zavezniki, se to ni zgodilo. Režim SFRJ pa je kratil narodno svobodo in človekove pravice je zapisano v osamosvojitvenih zakonih. Oklicati vse protirevolucionarje enostavno za valpte, pogosto še vedno za izdajalce, glede na navedeno početje revolucionarnih boljševikov, je zelo krivično. Mogoče pa so nekateri še vede ali nevede »Stalinovi vazali«?
Franc Mihič univ.dipl.inž.

  • Share/Bookmark

3 odgovorov to “Še vedno »Stalinovi vazali«?”

  1. Tomaž Majer komentira:

    no, ja, smešno je nekomu očitat zločine, zločine nasprotne strani pa opravičevati z “stisko za golo preživetje”. to kar kriči po pristranskosti. to, da se je med drugi svetovno vojno dogajala tudi državljanska vojna, v kateri sta si dve strani prizadevali za oblast, je povsem jasno, tudi dušanu pirjevcu. tudi to, da si je ena stran v tej državljanski vojni pizadevala za spremembo sistem, torej revolucijo je povem jasno. nihče v tem smislu tudi ne zanika zločinov, ki so bili pri tem storjeni, ampak dejstvo ostaja, da smo bili slovenci okupirani s strani nacistično-fašističnega zavezništva, ki nas zagotovo ni vojaško napadel v našo korist, a ne? in to povezovanje domobranskih enot z okupatorjem ne more nič opravičiti, ker je bilo sprevrženo. domobransko gibanje je imelo namen uporabiti moč okupatorja naše dežele za to, da bi si pač zagotovila oblast. pri tem je pač treba vedeti, da s tem ni samo nastopila proti komunistični revoluciji, ampak tudi proti tistemu delu narodnega upora, ki s komunizmom ni imel nič in ki se je boril izključno za osvoboditev in ki je bilo v veliko večini. v NOB je bilo morda 15% komunistov, vendar se pa domobranstvo, v vseh svojih oblikah, skupaj z okupatorjem borilo tudi proti tistim 85%, ki so bili nič drugega kot slovenski domoljubi, ki so se uprli okupatorju. kolaboracija z okupatorjem pa v nobenem primeru ne vodi v osvoboditev izpod okupatorja, a ne? kateri okupator pa napade drugo državo zato, da bi jo osvobodil? tako da uporabljati zločine komunistične revolucije kot izgovor za izdajo lastnega naroda je zavrženo in nelegitimno, ker v nasprotnem primeru lahko potem danes slavimo tudi hitlerja in musolonija, saj sta se tudi ona borila proti komunizmu, a ne? tako da ne, to ne gre. izdajalci so izdajalci, tu nimamo kaj filozofirati. tako da kar se druge svetovne vojne tiče smo imeli dve vrste zločincev, tiste komunistične, ki so se v imenu svoje ideologije in v želji po oblasti posluževali zločinskih, nelegitimnih, nedemokratičnih metod in imamo tiste zločince, ki so se v želji po oblasti zatekli pod okrilje okupatorja in se s tem zoperstavili domoljubnim silam, ki so si prizadevale za osvoboditev domovine. v nobeni državi na svetu se ne časti ali pa opravičuje izdajalstva na tak način kot to nekateri počnejo v sloveniji, razen še morda v kakšni hrvaški ter srbiji. nobena zahodna država ni poskušala rehabilitirati vojnih izdajalcev, tako da ne vidim razloga, da bi to počeli v sloveniji. za to, da izdaš svoj lasten narod, zaradi svojih lastnih interesov, ni nobenega opravičila. če so se komunisti lahko borili hkrati proti okupatorju kot tudi proti domobrancem, ne vidim razloga, da domobranci ne bi počeli isto. in če bi to počeli, potem danes ne bi bili izdajalci.

    druga stvar je pa ta izjava, da so se komunisti nacizmu uprli šele po napadu hitlerja na SZ, kar je odraz nepoznavanja zgodovine. še pred napadom na SZ je takratna jugoslovanska oblast 25. marca 1941 podpisala pakt z nemčijo. ljudstvo, predvsem pa komunisti so se temu uprli, znana je tista parola: bolje rat neko pakt, zaradi česar je potem 6. aprila nemčija jugoslavijo tudi napadla. SZ pa je nemčija napadla šele 22. junija, torej več kot dva meseca in pol kasneje.

  2. hubert komentira:

    Tudi pokojni akademik prof. dr. Aleksander Bajt, najbolj ugleden slovenski ekonomist v SFRJ je o tem pisal, in sicer da je bila aprila 1941 ustanovljena Protiimperialistična in ne Osvobodilna fronta, kar je bila zelo pomembna razlika. V »osvobodilno« se je preimenovala šele, ko je Nemčija 22. junija istega leta napadla Sovjetsko zvezo. Do takrat sta namreč CK KPS in KPJ tako kot tudi sam Stalin še upala, da bo sovjetsko prijateljstvo s hitlerjevsko Nemčijo trajalo večno in da bosta s skupnimi močmi osvobodila ljudstva sveta imperialističnih zavojevalcev, predvsem Francije in Velike Britanije. Akademik A. Bajt v svoji knjigi »Bermanov dosje«, MK-1999, tudi zapiše, da ni mogoče zanikati, da je partija organizirala obsežen protiokupatorski boj in da so v njem sodelovali tisoči Slovencev. Pri tem pa da prevladuje mnenje, da je vseeno, kakšen namen je imela partija pri tem, saj da nas je uvrstila med demokratične sile in med zmagovalce. Akademik Bajt pa je mnenja, da nas je med demokratične sile že l. 1941 uvrstil general letalstva D. Simović, ki je zaradi podpisa trojnega pakta s silami osi izvedel vojaški udar proti Cvetkovičevi vladi kraljevine Jugoslavije. Pravi, da čeprav je jugoslovanska vojska razpadla, je Hitler zaradi Simovićevega dvornega prevrata skoraj za šest tednov zamudil z napadom na SZ. Znano je, da je Nemce tedaj pred Moskvo prehitela in zaustavila. zima, kar je usodno in strateško prispevalo k poteku in k zmagi v 2 .svetovni vojni.
    »Pri tem partija ni bila potrebna in je njen prispevek ničen. Tudi za osvoboditev Jugoslavije in Slovenije, skupaj s pridobitvijo nekdanjega po Italiji zasedenega ozemlja, je bil odpor proti zavojevalcu, kakršnega je sprožila partija nepotreben. Eno in drugo je bilo odvisno izključno od vprašanja, katera stran bo zmagala«, pravi akademik. Dalje pravii: »Moja ocena partije ni bila nikoli visoka. S tem da je izkoristila osvobodilni boj za izvedbo revolucije, ne le objektivno-tega pač ni mogoče zanikati-, ampak predvsem subjektivno, je zagrešila nad slovenskim narodom najhujši zločin, ki si ga je mogoče zamisliti. Z njim je sama sebe postavila izven zakona. Ne legalnega, ta je pri tem nepomemben, ampak občečloveško naravnega, veljavnega za vse kraje in čase.«

  3. Tomaž Majer komentira:

    ti govoriš o nekih imenih, jaz govorim o dejstvih. če naj bi KP jugoslavije bila “zaveznica” hitlerja, preko zavezništva hitler-stalin, zakaj se je potem uprla temu, da se jugoslavije priključi paktu z nemčijo še preden se je pakt hitler-stalin sploh podrl? tu ni nobene logike. torej ti govoriš o tem, kako je KP verjela v večno zavezništvo hitler-stalin, hkrati je pa na ulicah protestirala z “rajši vojna hitlerjem kot zavezništvo z njim”. mi res ni jasno, na osnovi česa lahko tdiš, da je KP jugoslvaije bila vse do invazije na SZ hitlerjev zaveznik, če se je pa skoraj tri mesece prej uprla temu, da bi se jugoslavija pridružila paktu z nemčijo, italijo itd.

    to, da narodni upor proti proti okupatorju ni bil nujen za to, da smo po koncu vojne dobili vsaj del zasedene primorske je seveda smešna trditev. to ozemlje nam je pripadalo izključno zato, ker so nas prištevali kot del zmagovalne koalicije in ve se, da so zmagovalci tisti, ki pač v vojnah pridobivajo, poraženci pa tisti, ki izgubljajo, tudi kar se ozemlja tiče. v kolikor ne bi bili del zmagovalne koalicije ne bi imeli nobene legitimnosti, da karkoli zahtevamo nazaj. a ti si to tako predstavljaš, da bi mi tukaj sedeli križem rok in čakali, da nas drugi osvobodijo, potem pa zahtevali neko ozemlje? na osnovi česa pa? in svet bi nam kar tako neko ozemlje šenkal, a ne? še tako so bila ta pogajanja huda in težka in na koncu koncev nismo niti dobili vsega ozemlja, ki bi nam pripadal, brez tega argumenta, da smo v vojni sodelovali na strani antifašističnih sil, bi to ozemlje zagotovo ostalo italiji. dobili smo ga zgolj zato, ker pač ni pravično, da narodu, ki je v vojni krvavel na koncu še odrečeš tisto ozemlje, za katerega je krvavel in ki ga je celo sam osvojih. slovenijo in tudi primorsko smo osvojili sami, ne američani, ne rusi, ampak mi sami. in zaradi tega smo imeli tudi legitimnost to ozemlje zadržati.

    ampak spet, vse to še vedno nima nobene veze s tem, da se je določene politična in ideološka opcija odločila, da, zaradi interesa po oblasti, sodelovati z okupatorjem.