Arhiv za Maj, 2012

»Verniki so že marsikaj požrli, bodo pa še to«?

Torek, Maj 29th, 2012

Tako je letos v Pogledih Slovenije na RTV SLO na temo bankrota in stranpoti mariborske nadškofije in vodstva slovenske cerkve rekel mariborski moralni teolog dr. Ivan Štuhec.
Ali moralni teolog vernike res tako nizko ceni, so res tako vzgojeni? Vsi Slovenci pa gotovo nismo tega mnenja. Sam se strinjam z g. Jankom Tedeškom, ki v svojem pismu, DNEVNIK- petek, 25.05.2012 , slovenskim škofom pravi: »Bankrot dveh “zvonov” ni samo stvar mariborske škofije. Krašovec je seveda kriv, toda od njega ne moremo pričakovati, da bo poplačal vso škodo. Za škodo je kriva celotna slovenska cerkev, ki mora tudi finančno sanirati bankrot. Resda pri nas nimamo kakšnega kardinala Roncallija, toda srčno upam, da imajo naši škofje občutek za pravičnost, poštenost in solidarnost in da bodo sledili zgledu kardinala Roncallija, ki je, ko je za podoben bankrot cerkvene banke izvedel kardinal Roncalli, vsem svojim podrejenim zaukazal, naj prodajo vse, prav vse, kar ni potrebno za opravljanje službe božje: hiše, stanovanja, zemljo, zlate predmete ipd. S prodajo so zbrali toliko denarja, da so lahko poplačali vse varčevalce! Nihče ni bil oškodovan! Če Cerkev ne bo opravila svoje dolžnosti, bo nanjo legel teman oblak, pod katerim bo težko živela.«
Povsem jasen in dobronameren poziv g. Tedeška, podprt z odličnim vzgledom kardinala Roncallija, ki je nekaj let kasneje postal papež Janez XXIII, imenovan »Janez dobri«
Žal pa ne gre samo za finančni bankrot, gre tudi za zelo nemoralno ravnanje cerkve.
Vseh 6 let cerkvenega lastništva v družbi T-2, ki je bil »glavni perspektivni cerkveni posel«, je cerkev namreč dopuščala razpečavanje, celo prodajanje pornografskih programov.
Vse legalno, vse lepo in prav. Vendar v popolnem nasprotju s cerkvenim naukom, ki v Katekizmu pravi: « Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečevanje pornografskih materialov.«
Cerkev torej eno druge uči in jim z grehom preti, sama pa to leta dolgo počne, in se vse do konca lastništva »temu poslu« ne odpove. Dogodki sami govore, da je bil za cerkveno vodstvo torej važen denar, ne pa cerkveni nauk, morala. Za civilne oblasti je po cerkvenem nauku razpečavanje pornografije torej veliki greh, za cerkvene oblasti pa samo »posel«.
Dvojna merila, dvojna morala, nezaslišana hipokrizija! Pogubna in škodljiva za javno moralo, za razvoj pravičnejše družbe, države.
Že l. 2008 pa je cerkveni moralni teolog dr. Ivan Štuhec v DRUŽINI sicer napisal: »Poglejmo samo dve področji, ki sta Cerkev v zadnjih letih najbolj izpostavljali in tudi diskreditirali: premoženje in mediji. Neslavne medijske zgodbe in nevešče upravljanje s sodobnimi mediji so tako Cerkvi kot krščanskodemokratski opciji povzročile več škode kot koristi. Dopuščanje solističnih akcij na tem področju v Cerkvi je nedopustno in za to je odgovoren tisti, ki ima v Cerkvi vodstveno oblast«. Mogoče pa ga je kdo le slišal, bral in mu verjel?
Ljudstvo mogoče pa vedno le ne bo vse požrlo?
Franc Mihič univ.dipl.inž.

  • Share/Bookmark

Zgodovinske obletnice – Laž na praznik upora?

Sobota, Maj 19th, 2012

Z zanimanjem sem v aprilski številki ribniškega REŠETA prebral prispevek g. Mirka Oražma »O bližajoči se obletnici osvobodilne fronte, novejša razlaga«.
Razumljivo napisano, jasna razlaga. Najprej je bila ustanovljena PIF, šele na to OF.
Sicer ne razumem, kako je bilo s »spremembo časov« do sedaj mogočih več razlag. Zato osupel zopet poslušam: »Danes praznujemo Dan upora proti okupatorju in se spominjamo ustanovitve OF«. To je bila prva izrečena informacija na državnem radio VAL 202 ob 7. uri na dan praznika upora. Prva informacija in ta je laž! Na ta dan je bila vendar ustanovljena Protiimperialistična fronta. Druga fronta, drugi cilji!? To svoje mnenje objavim v DELU, kar pa je očitno zelo vznemirilo g. Slavka Grčarja in g. Matjaža Cerovca, ki mi v pismih bralcev, DELO 8.5. in 11.5. oporekata verodostojnost moje trditve. G. Cerovec pa mi celo nekako pripisuje nespoštovanje žrtev vojne vihre, oz. upora proti okupatorju in žrtev izvajanja revolucije med 2. svetovno vojno v Sloveniji.
Ponovno sem preveril vire o tem času. Vsi potrjujejo, da je tega dne ustanovljena PIF in ne OF. Golo dejstvo. PIF tudi tedaj ni pozvala k uporu proti okupatorju. To je storila šele po napadu Hitlerjeve Nemčije na Stalinovo Sovjetsko zvezo. Ta je bila sicer do tedaj nemška zaveznica, tudi pri napadu na Poljsko. Šele po nemškem napadu na SZ je PIF pozvala k uporu zoper okupatorja in se preimenovala v OF. Razumljivo, saj so bili glavna sila fronte komunisti, pravi učenci in občudovalci Stalinove SZ. Splošno in javno je že znano, da je OF izdala obvestilo, proglas, da je vsak odpor proti okupatorju izven OF izdaja. Kaj to pomeni in je pomenilo, je menda jasno! To je monopol OF nad uporom, da se tako lahko izvaja in nadzira tudi izvajanje revolucije, vse nasprotnike revolucije pa sproti odvrne od upora in odstrani. Tako se je tudi zgodilo, saj je OF povsem obvladovala KPS. Še avgusta 1941 je kar KPS, ne OF, svarila in pozivala kočevarsko prebivalstvo, da se ne odseli, temveč se pridruži skupni borbi zoper Hitlerja, imperialiste in kapitaliste, vse za zmago rdeče armade, SZ in voditelja Stalina, naj živi KPS. Jasno je, da je OF izvedla odpor zoper zavojevalce, žal tudi kruto revolucijo. Ta prepletenost odpora in revolucije pa je povzročila zelo veliko žrtev in posledic narodu. Tudi pokojni akademik prof. dr. Aleksander Bajt, najbolj ugleden slovenski ekonomist v SFRJ je o tem pisal, in sicer da je bila aprila 1941 ustanovljena Protiimperialistična in ne Osvobodilna fronta, kar je bila zelo pomembna razlika. V »osvobodilno« se je preimenovala šele, ko je Nemčija 22. junija istega leta napadla Sovjetsko zvezo. Do takrat sta namreč CK KPS in KPJ tako kot tudi sam Stalin še upala, da bo sovjetsko prijateljstvo s hitlerjevsko Nemčijo trajalo večno in da bosta s skupnimi močmi osvobodila ljudstva sveta imperialističnih zavojevalcev, predvsem Francije in Velike Britanije. Akademik A. Bajt v svoji knjigi »Bermanov dosje«, MK-1999, tudi zapiše, da ni mogoče zanikati, da je partija organizirala obsežen protiokupatorski boj in da so v njem sodelovali tisoči Slovencev. Pri tem pa da prevladuje mnenje, da je vseeno, kakšen namen je imela partija pri tem, saj da nas je uvrstila med demokratične sile in med zmagovalce. Akademik Bajt pa je mnenja, da nas je med demokratične sile že l. 1941 uvrstil general letalstva D. Simović, ki je zaradi podpisa trojnega pakta s silami osi izvedel vojaški udar proti Cvetkovičevi vladi kraljevine Jugoslavije. Pravi, da čeprav je jugoslovanska vojska razpadla, je Hitler zaradi Simovićevega dvornega prevrata skoraj za šest tednov zamudil z napadom na SZ. Znano je, da je Nemce tedaj pred Moskvo prehitela in zaustavila. zima, kar je usodno in strateško prispevalo k poteku in k zmagi v 2 .svetovni vojni.
»Pri tem partija ni bila potrebna in je njen prispevek ničen. Tudi za osvoboditev Jugoslavije in Slovenije, skupaj s pridobitvijo nekdanjega po Italiji zasedenega ozemlja, je bil odpor proti zavojevalcu, kakršnega je sprožila partija nepotreben. Eno in drugo je bilo odvisno izključno od vprašanja, katera stran bo zmagala«, pravi akademik. Dalje pravii: »Moja ocena partije ni bila nikoli visoka. S tem da je izkoristila osvobodilni boj za izvedbo revolucije, ne le objektivno-tega pač ni mogoče zanikati-, ampak predvsem subjektivno, je zagrešila nad slovenskim narodom najhujši zločin, ki si ga je mogoče zamisliti. Z njim je sama sebe postavila izven zakona. Ne legalnega, ta je pri tem nepomemben, ampak občečloveško naravnega, veljavnega za vse kraje in čase.«
Na dan praznika Ljubljane, mesta zmagovalca, 9. maja, dneva zmage, sem bil slučajno zopet v glavnem mestu in to na Trgu republike, na nekdanjem dolgoletnem Trgu revolucije, če smem spomniti? Zopet poslušam državni radio, kjer poteka oddaja o tem dnevu zmagoslavja v Ljubljani. Devetdesetletni partizanski major in komisar pravnik, dr. Vrhunec pove, kako so z zanosom korakali in jezdili na belem konju, kot del zmagovite strani v boju s fašisti in nacisti. Verjamem mu, da je bilo to polno upravičenega zanosa in ponosa.
Po njegovi izpovedi o teh velikih dogodkih ga na radiu dopolni še zgodovinarka. Ta pa pravi, takoj po prvih dneh zmagoslavja, je zmagovalna oblast nadaljevala z revolucionarnimi dejanji, ki so bila že izvajana med NOB, to je žal tudi z likvidacijo, eliminacijo vseh še potencialnih nasprotnikov nove revolucionarne oblasti. Takoj je utrjevala enopartijski sistem po sovjetskem vzoru, kjer smo bili potem mnogi najmanj drugorazredni državljani, neenakovredni in nevredni zaupanja celo pri varovanju domovine, vse do osamosvojitve Slovenije. Torej na dan praznika upora proti okupatorju le ni bila ustanovljena OF, do napada Hitlerjeve Nemčije na sicer »zaveznico« Stalinovo SZ tudi ni bilo upora proti okupatorju na pobudo PIF. To so zgodovinska dejstva, ne laži.
Zato skupaj z Evropo praznujmo skupni praznik 9. Maj, praznik zmage!
Franc Mihič univ.dipl.inž.

  • Share/Bookmark

Morala ali dobiček, ali tudi odgovornost?

Torek, Maj 8th, 2012

»Morala ali dobiček« je naslov mojega prispevka objavljenega; VEČER- petek, 28. december 2007, katerega vsebina je še vedno aktualna in je lahko v podporo patru Bogdanu Knavsu, ki pogumno javno poziva na odgovornost in popravo materialne in moralne škode zaradi propadlih cerkvenih poslov, kot vzor družbi na poti do bolj pravične družbe.
Menim, da je prispevek še vedno aktualen, saj je dilema »morala ali dobiček« odprta.:
Zelo težka dilema celo za Cerkev, saj jo rešuje že več let?! Veliko je bilo o tej «cerkveni dilemi« napisanega v tisku. Javna opozorila cerkvi na to »dilemo« so bila doslej ignorirana! Zakaj tako dolgo, v čigavem interesu? V interesu vere, javne morale? V članku gospodarski šef nadškofije in ugleden kanonik Mirko Krašovec, sicer tudi član nadzornega sveta Raiffeisen Banke d.d. pravi, da moralne vrednote striktno in jasno postavljajo pred gospodarsko korist. Nakup, dodatna letošnja naknadna vlaganja v T-2 in večletna praksa predvajanja pornografije ga demantirajo. Gospod Mirko Krašovec je še letos februarja v intervjuju mirno sprejemal dejstvo, da cerkvena T-2 razpečava največ pornografije na Slovenskem, saj samo pravi »cerkev ne more posegati v svobodo posameznika z absolutno cenzuro«. Na ugotovitev, da pornografija ni resnično zakodirana, mirno odvrne, »to ni moja stvar«. Dvoličnost in odgovornost? V arhivih medijev berem članke.
Berem:«Poziv komisije Pravičnost in mir pri SŠK oz. njenega predsednika škofa msgr. dr. Antona Stresa o odgovornosti za prihodnost, kjer pravi, da nam kakovosti življenja ne zagotavljajo samo materialne dobrine, temveč tudi okolje, duhovni razvoj in cela vrsta družbenih odnosov«.
Berem: »Telekomunikacije – največja naložba slovenske RKC. Štirideset milijonov evrov že investiranega denarja v izgradnjo optičnega omrežja ali celo 400 milijonov evrov načrtovanih naložb je očitno ena največjih investicij povezanih družb, za katere skrbi slovenska katoliška cerkev«. To je cerkvena medijska družba T-2.
Berem: «T-2 najpomembnejša cerkvena investicija, ki bo mariborsko nadškofijo stala približno 400 milijonov evrov ali trikrat več, kot je RKC dobila vrnjenega denacionaliziranega premoženja«.
Berem, celo v Družini: »Tako se nam je zgodilo, da smo danes po logiki »normalnega« kapitalizma in v »skromnem« prizadevanju ustvariti nekaj več denarčkov za dobre namene prek »cerkvenega« podjetja T-2 eden največjih raznašalcev pornografije na Slovenskem. Ne dražgoški mitingi, pornografija in zaslužek za vsako ceno je tisto, kar nam danes pogublja duše!«
Berem: »Za pornografsko industrijo. Slovenske cerkvene institucije in verniki, ki plačujejo TV-naročnino za T-2, podpirajo tudi pornografsko industrijo, pa čeprav pornografije ne gledajo«.
Berem: « Podatki tujih raziskav govorijo o vlogi pornografije predvsem v incestnih zlorabah. Do 25 odstotkov incestnih zlorab vključuje rabo pornografije, predvsem na način, da odrasli kažejo otrokom pornografijo z namenom, da jih prepričajo v normalnost svojega vedenja«.
Berem: «Mladoletniki, na računalnike katerih je priključen modem T-2, lahko s programsko opremo, ki je dostopna zastonj na internetu, omenjene kanale spremljajo brez ovir«.
Berem: »Pornografija je tesno povezana s trgovino z ljudmi.«
Cerkev pa v Katekizmu uči: »Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečavanje pornografskih programov«.
Cerkev torej prodaja pornografijo seveda »zgolj za dobre namene”? Mogoče zgolj za svoj dobiček in dobiček porno-industrije? Kaj je torej cilj Cerkve? Prevlada dvoličnosti v družbi? Brezpravje? Ali ni to dvoličnost brez primere, celo sarkazem do občih, ne samo do krščanskih vrednot? Ali je to perfidno dvolično ravnanje Cerkve vzor za ravnanje civilne družbe? Ali je to odsev »pravega katoliškega duha«? Čas je za razmislek, tudi v Cerkvi in še kje!
Ali pa mogoče že velja, celo v Cerkvi in »katoliški« Sloveniji, sporočilo slovenskega »Alamuta«: »Nič ni resnično, vse je dovoljeno«?
Kaj bo prevladalo v Cerkvi, morala ali dobiček?
Kaj je in bo torej prevladalo v cerkvi in družbi, odgovornost ali »moč« in nedotakljivost?
Franc Mihič univ.dipl.inž.

  • Share/Bookmark