Arhiv za April, 2012

Politiki opravičite se delavcem, zaposlenim, vsaj za 1. maj!

Sobota, April 14th, 2012

Najprej se nam je zgodila »zakonita prihvatizacija« skupnega družbenega premoženja, brez dejanskega osebnega plačila, kar je kraja. To je omogočila predvsem leva politika in stroka, kasneje pa še desna. Rektor univerze, minister, profesor pedagog, ekonomist Jože Mencinger je v tranziciji menedžerje javno spodbujal k »privatizaciji« družbenega premoženja, ko je za Gospodarski vestnik leta 1996 izjavil: »Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.«
To je bil po moje konec javne morale in pravne države za poštene državljane. Etika in ekonomska filozofija Jožeta Mencingerja, »certifikati so samo papir in vse za naše prave menedžerje«, kar je baje edino pravi nacionalni interes, če je treba za to tudi nove kredite države, je že dala in daje rezultate. Tajkune in dolgove, le inovacij in delovnih mest ne!?
Obveljalo je, za zaposlene nedosegljivo, nepojmljivo: »Kreditov ne bomo vračali!«
Pojavijo se torej »uspešni vzorni tajkuni«, ki potem celo predavajo na Univerzi.
Sanacija je v teku. Državne banke so v krču. Slovenska podjetja so poleg grških najbolj zadolžena v Evropi! Koliko pa je prikritih dohodkov, kapitala v tujini, se seveda še točno ne ve? Enako velja za utajene davke, za »smrtni greh demokracije«, ki je skoraj še »tabu tema«?
Pošteno, uspeh? Ne. Kdo bo to plačal, samo delojemalci v gospodarstvu in davkoplačevalci?
Delitev dobička delavcem. V Evropi pravilo, pri nas še vedno le izjema. Državni svetniki, nato pa še poslanci, so l. 2010 zavrnili Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku.
Slovenski delojemalci, delavci, zopet v 18. stoletju?
Delodajalci zelo zadovoljni, gospodarstvo bo (ostalo?) konkurenčno.
Ali res? Kaj pa razvoj in inovacije, raziskave in osvajanje novih trgov?
Medtem, predvsem leva politika in stroka, pridruži se še desna, dodatno pomaga menedžerjem in lastnikom, tako da ti lahko prikrito kradejo del plače, lažejo, goljufajo zaposlene, in jim ne plačujejo prispevke, povsem nekaznovano, brez da bi oškodovancem povrnili škodo, plačali prispevke? Kje so ostali neplačani prispevki? Še lani jeseni se je minister Križanič trudil omogočiti neplačevanje prispevkov!
Po 15 letih je šele Ustavno sodišče jeseni, na pobudo Semoličevih sindikatov, le ustavilo kratenje lastninskih pravic zaposlenih, to je »zakonito prikrito krajo delavcev«!
Nekateri politiki in stranke, npr. poslanec Jože Tanko, SDS, še vedno »svetohlinsko« pravijo, samo »pomagali smo podjetjem«? Kako? Pokvarjeno, prikrito, kar z delom delavčeve plače!
Pobalinsko, svetohlinsko, vse na tuj račun! Ne razumejo sporočila Ustavnega sodišča!?
Politika, leva in desna, tudi še vedno ne zmore sprejeti novega volilnega zakona, da bo volivec, tudi prizadeti državljan, delojemalec, delavec, končno le sam odločal, kdo bo po njegovi volji izvoljen na listi stranke, ne da to določijo kar vodje strank sami. Ta pravica volivca je demokratična, skladna Ustavi, volilni zakon pa že dolgo ne.
Navidezna demokracija! Ali je to pošteno, demokratično do volivcev?
Politiki in stroka so že dolgo na potezi!? Kako naj torej državljani, delojemalci, vsaj na tajnih volitvah sankcionirajo nepoštene stranke in poslance in nagradijo poštene?
Kje je javno opravičilo za slovenske »stoletne družbene grdobije«, za nastanek tajkunov, njihovo materialno in moralno škodo, za »zakonsko dopustno« 15 letno kratenje lastninskih pravic delavcev, to je za dopustno krajo, laž, goljufijo zaposlenih, še povsem nekaznovano?
Civilizirano in spodobno bi bilo javno opravičilo delavcem državljanom vse politike, ki je pri tem sodelovala, LDS, SD, DESUS, tudi SDS, NSi in SLS, najbolj pa opravičilo bivšega premiera mag. Antona Ropa, LDS, tudi Janeza Janše, SDS, in seveda Boruta Pahorja, SD, pošteno mar ne? Tudi predsednik dr. Danilo Türk bi se lahko oglasil na to sramotno temo? Opravičilo je pravično in potrebno! Politična omika potrebna za socialne reforme in družbo!
Franc Mihič univ.dipl.inž

  • Share/Bookmark

»Slovenija moja dežela«, kam ploveš, toneš?!

Četrtek, April 5th, 2012

Slovenija dežela raziskav, razvoja, morda prihodnosti?
«Slovenija dežela inovacij« bo žal še dolgo utopija pri že dolgo prevladujoči »morali po Titu«, njegovem nauku »Snadži se druže!«, seveda na račun drugega. Blagostanje in družbeni privilegiji elite so že dolga desetletja visoki, predvsem »zgodovinsko« upravičeni so bogato nagrajeni. Tudi še zaradi »zaslug za narod v NOB, pravilneje za revolucijo«, katere posledice za mentaliteto in razvoj Slovenije so očitne in enormne. Nekateri jih še vedno čutijo(mo). Ljudstvo pa »zasluge za narod« še vedno kar redno plača. Ima izbiro? Po moje ne!
Kdo pa se bi potem še trudil za inovacije, ki bi celo lahko ogrozile »leve privilegije«?!
Rektor univerze, minister, profesor pedagog, ekonomist Jože Mencinger je v tranziciji menedžerje javno spodbujal k privatizaciji družbenega premoženja, ko je za Gospodarski vestnik leta 1996 izjavil: »Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.« To je bil po moje konec javne morale in pravne države za poštene državljane. Politika Jožeta Mencingerja, poleg Milana Kučana najpomembnejšega podpornika Zorana Jankoviča, njegova etika in ekonomska filozofija, to je, »certifikati so samo papir in vse za naše prave menedžerje«, kar je pravi nacionalni interes, če je treba za to tudi nove kredite države, je že dala in daje rezultate. Tajkune in dolgove, le inovacij in delovnih mest ne!?
Celo 15 let se je po volji politikov, levih in tudi desnih, lahko kratilo lastninske pravice zaposlenih, pravice do celotne plače, plačanih prispevkov.
Prikrito se je delavcem kradlo in lagalo, skratka goljufalo, celo povsem nekaznovano. Sprevržena morala politike, sramota, brez opravičila!?
Slovenija je postala tudi končno zelo mednarodno prepoznavna. Slovenija, njen minister Karel Erjavec, se je edina v EU zoperstavila sankcijam civilizirane Evrope zoper beloruskega diktatorja Lukašenka. Slovenija se je tako zavzela tudi za Janeza Škrabca, osebnega prijatelja diktatorja Lukašenka. Zavzela se je za »našega filantropa«, velikega mecena, »pomembnega podjetnika za državo«, vse za nova delovna mesta. Ali res? Evropa se sicer zgraža, berem.
Mi pa smo ponosni, končno pokončno branimo naše interese!? Ali res, čemu in čigave?
Kaj nam mar človekove pravice gladovno stavkajočih političnih zapornikov, naj počakajo!?
Slovensko ljudstvo tudi nima niti pravice do »poračuna« ob volitvah, saj celo izid volitev določajo strankarski prvaki, kot nekoč v enoumju?! Slovenec naj še čaka na ustavne pravice?!
Kje je Evropska komisija za demokracijo skozi pravo, bolj znana kot Beneška komisija, da bi pomagala slovenskim in beloruskim državljanom? Ja, Slovenija ima »pravo demokracijo«, saj o državi odločajo tudi poslanci ovaduhi in špekulanti s spričevali, »pravi diplomanti«? Perspektivno, mar ne? Dežela inovacij, samo kakšnih? Sprenevedanje, brezbrižnost, neodgovornost, laž in goljufija, skratka morala »znajdi se, se splača», je Slovenijo mojo deželo« prepojilo in od potrebnih pravih poštenih inovacij odvrnilo!
To ni več dežela poštenega delovnega ustvarjalnega slovenskega človeka.
Kdaj bo zopet »Slovenija moja dežela«, dežela poštenega človeka?
Franc Mihič, univ.dipl.inž.

  • Share/Bookmark